Slovenci bi lahko imeli 200 € višje plače – poglejte, kdo (kaj) vam jih jemlje
LJUBLJANA – Slovenci v povprečju zaslužimo 200 evrov manj na mesec kot delavci v ostalih državah OECD. Razlog? Davki in prispevki. In ne le to – v zadnjih treh letih so se povečali za skoraj 10 odstotkov.
Ampak kako to vpliva na naše denarnice? Preprosto. Če imate povprečno plačo, ste zaradi sprememb zakonodaje med letoma 2023 in 2026 izgubili 3.600 evrov neto. Tisti z minimalno plačo pa 2.100 evrov. In kaj pravi gospodarstvo? Da je takšno stanje nevzdržno.
VIŠJI DAVKI, NIŽJE PLAČE
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da so vladni ukrepi drastično povečali davčni primež.
Po podatkih OECD za leto 2023 je bila obremenitev plač v Sloveniji kar 43,3 odstotka – precej višja od povprečja OECD (34,8 %). Če bi se davčni primež znižal na povprečje OECD, bi Slovenci vsak mesec dobili 200 evrov več. Na leto? 2.400 evrov! (finance.si).
Številke govorijo same zase. Davki na delo so v Sloveniji med najvišjimi v Evropi – in trend ni dober. GZS je naredila analizo, koliko so zaposleni izgubili zaradi višjih obremenitev:
- Minimalna plača: − 2.100 €
- Povprečna plača: − 3.600 €
- 2-kratnik povprečne plače: − 5.200 €
Pa ni samo to. Prispevki za dolgotrajno oskrbo (1 % za delavca in 1 % za delodajalca) bodo dodatno zmanjšali neto plače. Zakon stopi v veljavo 1. julija 2025. In še en udarec: prostovoljno zdravstveno zavarovanje so ukinili in ga spremenili v obvezni prispevek, ki bo rastel skladno s povprečno plačo (velenjcan.si).
KAKO SO NAM ZNIŽALI PLAČE?
Brez olepševanja – davki so šli gor, plače pa dol. In ne po naključju. Vlada je spremenila tri ključne zakone, ki so neposredno zmanjšali neto prihodke:
- Sprememba dohodninske lestvice (november 2022): odpravljen postopni dvig splošne olajšave, višja davčna stopnja v 5. razredu (s 45 % na 50 %), ni usklajevanja olajšav in razredov dve leti zapored.
- Prispevek za dolgotrajno oskrbo (1 % za delodajalca in 1 % za delojemalca, veljavnost: julij 2025).
- Obvezni zdravstveni prispevek (zamenjava za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, veljavnost: marec 2025).
Rezultat? Pri prejemnikih minimalne plače se je davčni primež dvignil s 37,2 % na 40,4 %. Pri povprečni plači? S 43,3 % na 46,1 %. Pri visokih dohodkih? Prestopili smo magičnih 50 % (demokracija.si).
GOSPODARSTVO BI RADO REŠITEV – KJE JE VLADA?
GZS ne čaka križem rok. Predlagali so rešitve, ki bi zaposlenim prinesle več denarja, ne da bi s tem ogrozili javne finance. Med njimi so:
- Avtomatsko usklajevanje dohodninske lestvice (glede na rast plač).
- Ukinitev 50-odstotne davčne stopnje.
- Oprostitev nagrade za poslovno uspešnost (do višine posameznikove povprečne plače).
- Zamik prispevka za dolgotrajno oskrbo za vsaj eno leto.
- Uvedba razvojne kapice na socialne prispevke pri 1,6-kratniku povprečne plače (3.800 evrov), kot to poznajo v Nemčiji (vecer.com).
Kaj bi to pomenilo? Preprost izračun:
- 112 evrov višja plača že letos.
- 400 evrov višja plača prihodnje leto (rtvslo.si).
Ampak, ali vlada posluša? Za zdaj se še “preučuje”.
KAJ NAS ČAKA V PRIHODNOSTI?
Če kaj, se bodo obremenitve najverjetneje še višale. Napovedujejo se pokojninska reforma, zdravstvena reforma, nove davčne spremembe.
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: “Poleg visokih obremenitev plač in podjetij z novimi prispevki in davki so eden glavnih problemov tudi visoke cene električne energije. Od vlade, v kateri sedijo energetski strokovnjaki, smo pričakovali bistveno več.”
In kaj pomeni takšno poslovno okolje? “Izguba delovnih mest, nižje plače in slabši standard za vse nas,” opozarja Nahtigalova.
Se bo to spremenilo? Odvisno od odločitev, ki jih bo sprejela oblast. A časa zmanjkuje.
Pripravil: N. Z.
Vir:
- Finance.si
- Velenjcan.si
- Demokracija.si
- Večer.com
- RTVSLO.si
