Slovenci nakupujemo pustne izdelke kot nori – poglejte te številke in koliko smo zapravili

28. feb. 2025, ob 18.23
1083
90 SEK

Pustni čas v Sloveniji je obdobje, ko se ulice napolnijo z barvitimi maskami, živahnimi kostumi in veselimi šemami. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je razkril, da je država v preteklem letu za 12,2 milijona evrov uvozila prazničnih, karnevalskih in drugih podobnih izdelkov za razvedrilo, medtem ko je izvozila le za 4,2 milijona evrov takšnih izdelkov. Glavna trgovinska partnerica pri tem je bila Italija.

Kurenti

Eden najbolj prepoznavnih pustnih likov v Sloveniji so kurenti, ki s svojim plesom in zvonjenjem odganjajo zimo ter kličejo pomlad. Po ljudskem izročilu so se v kurente lahko preoblačili le neporočeni fantje. Statistični podatki kažejo, da je bilo lani v Sloveniji 210.122 moških, starih med 15 in 34 let, kar predstavlja 23 odstotkov vseh moških, starejših od 15 let.

Priimki, povezani s pustnimi običaji

Zanimivo je, da nekateri slovenski priimki izvirajo iz pustnih tradicij. Na začetku lanskega leta se je 345 oseb v Sloveniji pisalo Pust, 310 Kurent, 35 Krof in devet Šema. Ti priimki odražajo globoko zakoreninjeno povezanost Slovencev s pustnimi običaji.

Krofi

Pust ni popoln brez slastnih krofov. SURS je raziskal cene sestavin za pripravo te priljubljene sladice v preteklem letu. Kilogram džema je v povprečju stal 7,71 evra, deset jajc 2,38 evra, liter jedilnega olja 1,55 evra, kilogram belega sladkorja 1,45 evra, liter polnomastnega mleka 1,12 evra, medtem ko je kilogram pšenične moke stal 0,87 evra. Ti podatki ponujajo vpogled v stroške priprave domačih krofov.

Boštjan Kolenc o prihodnosti Mirne: »Samo usmerjenost v investicije ne bo obogatila našega okolja«
Nove stavbe, ceste in druge investicije so pomembne, toda ali so same po sebi dovolj za kakovostno življenje? Županski kandidat Boštjan Kolenc opozarja, da prihodnosti občine ne določajo zgolj gr

Začetek posta: Pepelnična sreda

Po pustnem torku sledi pepelnična sreda, ki označuje začetek 40-dnevnega posta. V tem obdobju se mnogi odločijo za omejitev uživanja določene hrane, zlasti mesa. Leta 2022 je povprečno gospodinjstvo za sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso porabilo 681,58 evra. Cene mesa so bile januarja letos v povprečju za 1,7 odstotka višje kot leto prej. Stopnja samooskrbe z mesom v Sloveniji je bila predlani 83-odstotna, kar kaže na visoko stopnjo domače proizvodnje.

Pripravil: N. Z.

Vir: SURS

1083
90 SEK