Slovenija dobila nov državni praznik v novembru, to bomo praznovali

01. feb. 2025, ob 12.00
Posodobljeno pred 1 letom ali več
1579
180 SEK

Vlada je potrdila nov državni praznik, ki bo odslej potekal vsako leto 10. novembra – dan znanosti. Toda pozor – ta praznik ne bo dela prost dan, temveč predvsem simbolično priznanje znanstvenim dosežkom in promociji znanosti. Odločitev ni padla čez noč, temveč je plod dolgoletnih prizadevanj akademske skupnosti, ki že leta opozarja, da Slovenija na področju znanosti ne posveča dovolj pozornosti svojemu intelektualnemu kapitalu.

Zanimivo je, da datum ni bil izbran naključno. Na ta dan obeležujemo obletnico smrti Žige Zoisa, enega ključnih mecenev slovenskega razsvetljenstva. Hkrati je 10. november tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj, kar daje prazniku še širši, globalni pomen. Vlada je s to potezo simbolično povezala nacionalno identiteto in svetovne trende – spodbudna gesta ali zgolj politična gesta brez konkretne podlage?

Zakaj ravno znanost in zakaj zdaj?

Pobudo za ta praznik so že konec leta 2022 vložile ugledne znanstvene institucije: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Rektorska konferenca RS, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Inženirska akademija Slovenije in Slovenska medicinska akademija. Kot so poudarili v skupni izjavi, je znanost ključni temelj napredka, a hkrati pogosto zapostavljena v širši družbi. Čeprav se Slovenija ponaša z odličnimi raziskovalci, njihovi dosežki pogosto ne najdejo pravega odziva v javnosti. Pomanjkanje vlaganj v znanost, birokratske ovire in beg možganov v tujino – to so realnosti, ki jih ne moremo spregledati.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj
Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Kaj konkretno prinaša dan znanosti?

Čeprav praznik ne bo dela prost dan, bo imel pomembno vlogo pri ozaveščanju in promociji znanstvenih dosežkov. Na ta dan bodo podeljevali najvišje državne nagrade za dosežke v znanosti, kot so Zoisove in Puhove nagrade. Prav tako bodo potekale različne javne razprave, znanstvene predstavitve in dogodki, namenjeni popularizaciji znanosti – ampak bo to dovolj?

Za primerjavo: Francija in Nemčija imata močne nacionalne strategije financiranja znanosti, kjer so raziskovalni dosežki neposredno povezani s konkurenčnostjo gospodarstva. Medtem ko v Sloveniji pogosto poslušamo pritožbe raziskovalcev o preobremenjenosti z birokracijo, v skandinavskih državah raziskovalci delujejo v precej bolj sproščenem okolju, s stabilnim financiranjem in dolgoročnimi strategijami. Ali bo dan znanosti prispeval k spremembam na tem področju ali bo ostal zgolj simbolična poteza?

Znanje je moč?

Ob uvedbi praznika so se oglasili tudi predstavniki znanstvene skupnosti. Prof. dr. Saša Novak, nekdanja raziskovalka na Institutu Jožef Stefan in vodja projekta Znanost na cesti, je poudarila: “Dan znanosti je priložnost, ko se zazremo v obzorja vednosti in praznujemo moč človeške radovednosti. Je dan, ko znanost stopi v ospredje in se pokaže v vsej svoji širini – od tistih, ki razkrivajo skrivnosti sveta, do tistih, ki s prebojnimi odkritji spreminjajo tok prihodnosti.” (Delo)

Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravko Kačič, pa je dodal: “Ocenjujem, da je izjemno pomembno javnost ozaveščati o pomenu znanja in znanosti za sodobno družbo, temelječo na znanju, odgovornosti znanosti do družbe ter obratno odgovornost družbe do znanosti in izobraževanja, zlasti tudi z zagotavljanjem ustreznih finančnih pogojev za ohranitev dolgoročne konkurenčnosti družbe.” (Delo)

Uvedba dneva znanosti predstavlja pomemben korak k večji prepoznavnosti znanstvenih dosežkov, vendar ostaja vprašanje, ali bo to dejansko prispevalo k izboljšanju razmer v znanstveno-raziskovalnem sektorju. Če želimo, da dan znanosti ne bo zgolj še en datum na koledarju, ampak resnično odmeven dogodek, bo treba vložiti več napora v sistemske spremembe. Slovenija se sicer lahko pohvali s številnimi mednarodno priznanimi raziskovalci, vendar bodo brez ustrezne podpore in vlaganj ti kadri iskali priložnosti v tujini.

Kakšna bo prihodnost tega praznika, bo pokazal čas. A eno je gotovo – znanost ni luksuz, ampak nujnost za razvoj države. In če tega ne bomo pravočasno razumeli, bomo spet zgolj opazovalci na periferiji globalnega napredka.

Boštjan Kolenc o prihodnosti Mirne: »Samo usmerjenost v investicije ne bo obogatila našega okolja«
Nove stavbe, ceste in druge investicije so pomembne, toda ali so same po sebi dovolj za kakovostno življenje? Županski kandidat Boštjan Kolenc opozarja, da prihodnosti občine ne določajo zgolj gr

Pripravil: N. Z.

Vir: Delo, STA, N1, RTV Slovenija

1579
180 SEK