Slovenija dobiva nov praznik – a ne boste verjeli, zakaj ne bo dela prost dan!
Čeprav se v Sloveniji o znanosti pogosto govori zgolj v akademskih krogih, bo morda že letos dobila uraden prostor na koledarju državnih praznikov. Vlada bo v četrtek obravnavala predlog, ki bi 10. november razglasil za “dan znanosti” – a brez skrbi, delovni ritem bo ostal nespremenjen, saj ne gre za dela prost dan. Namen? Približati znanost ljudem, okrepiti zaupanje v raziskovalne dosežke in – vsaj upamo – navdihniti prihodnje generacije raziskovalcev.
A ali lahko praznik, ki ni dela prost dan, sploh doseže svoj cilj? In zakaj so izbrali prav 10. november?
Žiga Zois in vprašanje izbire datuma
Izbira ni naključna – 10. novembra 1819 je umrl Žiga Zois, izjemna osebnost slovenskega razsvetljenstva, znan po mecenstvu, znanstvenih dognanjih in podpori številnim slovenskim izobražencem. Njegova vloga pri razvoju znanosti in kulture v 18. stoletju je bila neprecenljiva – ne le da je financiral Valentina Vodnika in njegove prve slovenske učbenike, ampak je bil tudi pravi znanstveni entuziast, ki je imel svojo zbirko mineralov in dopisoval z vodilnimi evropskimi geologi.
Zakaj torej ne praznujemo njegovega rojstnega dne? Ker je 23. november že dan Rudolfa Maistra – še enega pomembnega Slovenca, čigar prispevek si zasluži svoje mesto v zgodovini. Tako se je izbor naravno premaknil na obletnico Zoisove smrti.
Poleg tega je 10. november tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj, kar pomeni, da bo slovenski praznik dobil mednarodno težo in se vklopil v širši kontekst znanstvenega napredka.
Kaj dejansko prinaša “dan znanosti”?
Čeprav praznik ne bo podaljšal vikenda ali omogočil dodatnega prostega dneva, njegova uvedba ni zgolj simbolična. Namen praznovanja je:
- povečati zanimanje javnosti za znanost,
- razbijati mite in napačne predstave o znanstvenih dognanjih,
- motivirati mlade, da se odločajo za znanstvene poklice,
- in okrepiti zaupanje v raziskovalne institucije.
Slovenija se že zdaj ponaša z uglednimi znanstveniki, kot so astrofizičarka Maruša Bradač, nobelovec Anton Peterlin ali vesoljski inženir Anton Mavretič, a pogosto njihovi dosežki ostanejo v senci športnikov in politikov. Prav ta praznik bi lahko bil priložnost, da se znanost postavi v ospredje – da enkrat namesto nogometnih tekem in političnih afer razpravljamo o kvantnih računalnikih, genski terapiji ali izzivih umetne inteligence.
Je dan znanosti dovolj? Ali potrebujemo več?
Čeprav je uvedba praznika korak v pravo smer, se postavlja vprašanje: Ali lahko en dan v letu resnično spremeni odnos Slovencev do znanosti?
Podatki namreč kažejo, da je Slovenija pod povprečjem EU pri vlaganjih v raziskave in razvoj. Leta 2023 smo za znanost namenili približno 2 % BDP, medtem ko države, kot sta Švica in Finska, vlagajo več kot 3,5 % BDP. Ob tem ni presenetljivo, da se številni mladi raziskovalci raje odločijo za delo v tujini, kjer so priložnosti za znanstveni razvoj bistveno boljše.
Tukaj je treba biti realen – prazniki ne bodo rešili znanstvenega financiranja, prav tako ne bodo preprečili odhajanja slovenskih talentov. Lahko pa pomagajo pri spremembi miselnosti, pri večjem poudarku na pomenu raziskav in inovacij.
Kako bo videti praznovanje?
Če bo zakon sprejet, lahko pričakujemo, da bodo šole, univerze in raziskovalni centri na ta dan organizirali dogodke, dneve odprtih vrat, delavnice in predavanja. Lahko si predstavljamo znanstvene festivale, poučne razprave na televiziji, morda celo kakšen kviz o znanstvenih dosežkih – če se le nekdo domisli, kako znanost predstaviti na zanimiv način.
A vprašanje ostaja – bo država temu posvetila dovolj pozornosti, ali bo šlo le za še en zapis v zakonu, ki bo z leti zbledel?
Bo praznik res zaživel?
Prazniki, ki so brez globokih korenin v družbi, pogosto ostanejo zgolj na papirju. Spomnimo se, da smo že leta 2004 dobili dan Primoža Trubarja (8. junij) – in iskreno, koliko ljudi ga resnično obeležuje?
Da bi “dan znanosti” postal več kot zgolj formalnost, bo potrebna aktivna podpora izobraževalnih ustanov, raziskovalnih centrov, medijev in nenazadnje tudi vlade. Če bo ta dan ostal zgolj kot suhoparen zaznamek v koledarju, brez dejanskega vpliva na mlade in širšo javnost, potem ne bo dosegel svojega namena.
Napisal: E. K.
Vir: N1, Freepik
