Slovenija od danes z novim državnim praznikom: bomo zaradi tega dobili še en prost dan?
Slovenija je dobila nov državni praznik! Od danes velja sprememba zakona, ki prinaša dan Triglava, novosti pa se obetajo tudi pri dveh že obstoječih praznikih. Ob tem se mnogi sprašujejo, ali bomo zaradi novega praznika dobili še en prost dan.
LJUBLJANA – V soboto, 17. oktobra 2026, je začela veljati novela Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki jo je državni zbor sprejel 24. septembra. Po novem bomo 7. avgusta obeleževali dan Triglava, drugačni pa bosta tudi uradni poimenovanji praznikov Prekmurcev in Primorcev. Njuna datuma ostajata nespremenjena.
Slovenija ima nov praznik, a obstaja pomembna podrobnost
Novi državni praznik, dan Triglava, bomo vsako leto obeleževali 7. avgusta. Toda za vse, ki so se ob novici razveselili dodatnega dneva počitka, velja pomembno pojasnilo: dan Triglava ni dela prost dan.
To pomeni, da zaposleni zaradi novega praznika ne bodo samodejno upravičeni do prostega dne. Šole, trgovine, podjetja in druge ustanove zaradi njega prav tako ne bodo imeli zakonsko določenega prostega dne. Slovenija namreč razlikuje med državnimi prazniki in dela prostimi dnevi. Med prazniki, ob katerih večina zaposlenih običajno dela, so že dan Primoža Trubarja, dan slovenskega športa, dan suverenosti in dan Rudolfa Maistra. Tem se zdaj pridružuje še dan Triglava.
Zakaj prav 7. avgust? Zgodba sega več kot 130 let nazaj
Datum novega praznika je povezan z enim najbolj prepoznavnih slovenskih simbolov. 7. avgusta 1895 je Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil Aljažev stolp, ki je postal pomemben simbol slovenstva.
Triglav kot najvišja slovenska gora zavzema posebno mesto v narodni identiteti. Njegova podoba je tudi na slovenskem državnem grbu, Aljažev stolp pa je že generacijam planincev eden najbolj prepoznavnih ciljev v slovenskih gorah.
Pobudniki uvedbe novega praznika, poslanci Svobode, SD in Levice, so ob vložitvi predloga poudarjali zgodovinski in simbolni pomen stolpa. Po njihovem mnenju Triglav predstavlja slovensko narodno zavest, Aljažev stolp pa je postal simbol odpora proti potujčevanju in prizadevanj za ohranitev slovenske identitete.
Novi praznik tako ni povezan z dodatnim počitkom, temveč predvsem s spominom na zgodovinski dogodek in pomen Triglava za Slovence.
Sprememba tudi za Prekmurce: praznik dobil krajše ime
Novela ne prinaša samo novega praznika. Spreminja tudi poimenovanje praznika, ki ga praznujemo 17. avgusta. Doslej se je uradno imenoval priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Po novem se imenuje združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Iz imena je torej izpuščen del, ki se nanaša na priključitev Prekmurja. Datum praznika ostaja enak, prav tako 17. avgust tudi po novem ni dela prost dan.
Praznik je povezan z dogodki po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje postalo del skupne države z drugimi Slovenci. Sprememba imena je med parlamentarno obravnavo sprožila različne odzive, saj se razprave o poimenovanju dotikajo tudi razumevanja zgodovinskih dogodkov.
Tudi Primorska po novem praznuje pod drugim imenom
Drugo preimenovanje zadeva 15. september, ki ga povezujemo s Primorsko. Praznik, ki se je doslej imenoval priključitev Primorske k matični domovini, bo po novem uradno poimenovan vrnitev Primorske k matični domovini. Razlika je torej v eni besedi, vendar je prav ta sprememba sprožila politična nesoglasja. Izraz vrnitev je bil v slovenski zakonodaji uporabljen že leta 2005, pozneje pa je bil nadomeščen s poimenovanjem priključitev.
Za prebivalce Primorske se način praznovanja zaradi spremembe ne spreminja. Datum ostaja 15. september, praznik pa tudi v prihodnje ne bo dela prost dan.
Zakaj so se poslanci glede praznikov razšli?
Državni zbor je novelo sprejel 24. septembra 2026 s 45 glasovi za in 35 proti. Prvotni predlog je predvideval uvedbo dneva Triglava, med zakonodajnim postopkom pa je koalicija dodala še spremembi poimenovanj prekmurskega in primorskega praznika.
Prav ti spremembi sta povzročili največ nasprotovanj. Del poslancev je opozarjal, da gre za nepotrebno spreminjanje zgodovinsko pomembnih poimenovanj, zagovorniki nove ureditve pa so poudarjali, da se praznikoma vračata imeni, ki sta v zakonodaji že veljali.
Razprava se je nadaljevala tudi v državnem svetu. Ta je 1. oktobra obravnaval predlog odložilnega veta, vendar zaradi nesklepčnosti o njem ni odločal.
Zakon je bil nato objavljen 2. oktobra, v veljavo pa je stopil petnajsti dan po objavi, torej danes, 17. oktobra.
Kaj se torej od danes spreminja za Slovence?
Po novi ureditvi so spremembe naslednje:
Čeprav je zakon začel veljati že danes, bo dan Triglava prvič uradno obeležen 7. avgusta 2027, saj je letošnji datum že minil.
Za zaposlene novela ne prinaša dodatnih prostih dni, prav tako ne spreminja datumov praznikov Prekmurcev in Primorcev. Prinaša pa nov državni praznik in dve drugačni uradni poimenovanji.
Slovenski praznični koledar je tako od danes nekoliko drugačen. Triglav, ki že dolgo velja za enega najpomembnejših simbolov države, je dobil še svoj praznik. Ali bo ta med Slovenci zaživel tudi kot dan posebnih prireditev in obeleževanj, pa bo pokazalo prihodnje leto.
Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-I), PISRS; Državni svet Republike Slovenije
Pripravil: K. J.
