Slovenija v kadrovski krizi: To je 15 poklicev, kjer delavcev nujno primanjkuje!

Slovenski trg dela že leta ni bil tako napet. Delodajalci tarnajo, da delovne sile ni, delavci pa, da pogoji niso vzdržni. Po eni strani primanjkuje tisoče ljudi v ključnih panogah – zdravstvo, gostinstvo, transport, tehnične stroke –, po drugi pa v določenih poklicih že nastaja presežek. Se torej soočamo s pomanjkanjem ali le z napačno razporeditvijo kadrov?

Podatki Zavoda za zaposlovanje kažejo, da je v Sloveniji trenutno več kot 4200 prostih delovnih mest, a realnost je precej bolj kompleksna, kot se zdi na prvi pogled. Čeprav se delodajalci trudijo zapolniti vrzeli, primanjkljaj delovne sile ni le številka na papirju – pomanjkanje določenih profilov že vpliva na kakovost storitev, gospodarsko rast in celo vsakdanje življenje ljudi.

Zdravstvo: rdeča nit slovenskega kadrovskega problema

Če obstaja panoga, ki že leta opozarja na alarmantno pomanjkanje kadrov, je to zdravstvo. Bolnišnice iščejo več sto medicinskih sester, bolničarjev in fizioterapevtov, da o zdravnikih sploh ne govorimo. Primanjkljaj družinskih zdravnikov je že postal kroničen – v nekaterih regijah morajo pacienti na osebnega zdravnika čakati mesece, včasih celo leta.

Zakaj se to dogaja?

Razlogov je več, a glavni je odliv kadra v tujino in preobremenjenost sistema. Mnogi mladi zdravniki in medicinske sestre se po študiju raje odločijo za delo v Avstriji ali Nemčiji, kjer so plače višje, pogoji dela pa znosnejši. Doma tisti, ki ostanejo, delajo čez vse razumne meje zmogljivosti, kar vodi v izgorelost, nezadovoljstvo in dodatne odpovedi. Gre za začaran krog, ki ga brez sistemskih sprememb ni mogoče prekiniti.

Boštjan Kolenc o prihodnosti Mirne: »Samo usmerjenost v investicije ne bo obogatila našega okolja«

Nove stavbe, ceste in druge investicije so pomembne, toda ali so same po sebi dovolj za kakovostno življenje? Županski kandidat Boštjan Kolenc opozarja, da prihodnosti občine ne določajo zgolj gr

V podobnem položaju so tudi osebni asistenti in socialni oskrbovalci. V zadnjih letih se število ljudi, ki potrebujejo oskrbo, drastično povečuje, a kdor se odloči za ta poklic, je pogosto podplačan in preobremenjen. Rezultat? Nihče ne želi več opravljati tega dela.

Gostinstvo in transport: poklici, ki jih nihče več noče?

Slovenija je turistična država – to vemo vsi. Pa vendar hoteli, restavracije in bari že leta ne najdejo dovolj kuharjev, natakarjev in hotelskega osebja. Povpraševanje v panogi je visoko, a delovne sile preprosto ni.

Deloma je težava v sezonskosti – poleti in pozimi je povpraševanje po delavcih skokovito večje, nato pa sledi zatišje. A še večji problem so plače in delovni pogoji. Mnogi zaposleni v gostinstvu morajo delati dolge izmene, vikende, praznike, za plačo, ki ne omogoča dostojnega življenja. Posledica? Ljudje raje poiščejo zaposlitev v drugih panogah, gostinci pa se soočajo s kadrovsko krizo.

Podobno velja za voznike tovornjakov. Ta poklic je bil nekoč dobro plačan in cenjen – danes pa marsikdo raje dela za manj denarja, kot da bi cele dneve preživel na cesti. Zaradi pomanjkanja voznikov so logistična podjetja prisiljena zviševati plače, a tudi to ni dovolj – poklic ni več privlačen.

Inženirji, računovodje in veterinarji: deficitarni poklici, ki bi morali biti privlačni

Na prvi pogled bi si mislili, da so inženirji gradbeništva, elektrotehnike in strojništva vedno iskani, a realnost je, da jih enostavno ni dovolj. Slovenija potrebuje vse več strokovnjakov, ki bi lahko sodelovali pri ključnih infrastrukturnih projektih, razvoju energetike in industrije – a študentov, ki bi se odločali za te poklice, je premalo.

Podobno težavo imajo računovodje in revizorji. Kljub temu, da gre za stabilne in dobro plačane poklice, mladi raje iščejo delo v bolj “dinamičnih” panogah, kjer ni toliko administracije in birokracije.

Presenetljivo, a tudi veterinarjev ni dovolj. V določenih regijah lahko na veterinarski pregled čakate dlje kot na termin pri zdravniku. Slovenija nujno potrebuje več strokovnjakov na tem področju, a očitno ni dovolj interesa.

Kje pa je presežek delovne sile?

Na drugi strani imamo poklice, kjer je delavcev več, kot jih trg potrebuje. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje so to arhitekti, grafični oblikovalci, filozofi, umetniki, fotografi, tajniki in poslovni sekretarji.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije

Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

To pomeni, da so mladi v preteklosti množično vstopali v te poklice, a trg dela jih preprosto ne potrebuje v takšnem številu. Posledično je konkurenca v teh panogah huda, zaposlitvene možnosti pa omejene.

Kaj je rešitev?

Slovenija se bo morala resno lotiti problema pomanjkanja kadrov, sicer bomo že čez nekaj let priča še večjim težavam. Možne rešitve?

• Višje plače in boljši pogoji v deficitarnih poklicih – brez tega se mladi ne bodo odločali za delo v zdravstvu, gostinstvu ali transportu.

• Spodbujanje tehničnih in naravoslovnih poklicev – pomanjkanje inženirjev in strokovnjakov bo v prihodnosti le še večje.

• Prilagajanje izobraževalnega sistema – če trg dela potrebuje določene kadre, bi moral šolski sistem to upoštevati.

• Uvoz tuje delovne sile – če kadrov doma ni, bo Slovenija slej kot prej morala odpreti vrata tujcem.

Trg dela v Sloveniji je v neravnovesju – in če ne ukrepamo, bo le še slabše

Pomanjkanje delavcev v ključnih panogah ni zgolj težava delodajalcev – gre za širši družbeni problem. Ko zmanjka zdravnikov, trpi zdravstvo. Ko ni voznikov tovornjakov, trpi logistika. Ko ni natakarjev in kuharjev, trpi turizem.

Slovenija bo morala narediti več, če želi obdržati delovno silo in preprečiti nadaljnji razpad določenih sektorjev. Ključno vprašanje pa ostaja: bo politika ukrepala pravočasno – ali bomo spet čakali, dokler ne bo prepozno?

Pripravil: E. K. Vir: Gov.si, Freepik