Slovenija žaluje: umrl je Vinci Vogue Anžlovar
V preteklosti je nase opozoril tudi z dvema škandaloma. Tako je v 90. letih minulega stoletja najprej oklofutal kulturnega ministra Sergeja Peljhana.
LJUBLJANA – “V starosti 62 let je umrl Vinci Vogue Anžlovar, eden najvidnejših slovenskih režiserjev, znan po svojem vplivnem filmskem opusu in vsestranskosti v umetniškem ustvarjanju. Anžlovar, rojen leta 1963 kot Tomaž Anžlovar, je bil režiser, scenarist, skladatelj, slikar, montažer in igralec, ki je pustil globok pečat v slovenski kulturni zgodovini,” poroča TV Slovenija.
Na Facebooku je kar nekaj objav, kjer obžalujejo njegovo smrt:
Da je blizu njegov konec, je bilo Vinčiju jasno. „Pridte me še enkrat pogledat – moje zadnje pojavljanje v javnosti in moj prvi film. Cankarjev dom, 17.12. – točno 33 let po premieri. CPejt ga pogledat, Brane, no … Pa ne se bat – itak ne morem več govorit tako, da zmerjanja ne bo,“ je na Facebooku zapisal pred dnevi Vinci Vogue Anžlovar. Bil je zelo bolan: za oddajo Tednik je letos poleti spregovoril o svoji bolezni ALS, ki so mu jo diagnosticirali junija 2022. “Babica gre na jug” je slovenski celovečerni film iz leta 1991, ki ga je režiral Vinci Vogue Anžlovar. Film velja za prvi celovečerni igrani film v samostojni Sloveniji. Zato je želel 17.12. zbrati še zadnjič vse akterje filma in se od njih posloviti… Smrt ga je prehitela…
Prvi slovenski celovečerni film
Vsebina: Film pripoveduje zgodbo o 68-letni gospe Sari, ki pobegne iz doma za ostarele v iskanju svobode. Na poti spozna saksofonista Davida, ki beži pred stanodajalcem, in pevko Lauro, ki je zapustila svoj bend. Skupaj se odpravijo na jug, kjer doživijo vrsto dogodivščin in humornih situacij.
Tri znamenja, ki jim bo december prinesel polnejše denarnice
December – mesec lučk, prazničnega vzdušja, in za mnoge, nepričakovano, finančnih prebojev. Medtem ko se večina nas sprašuje, ali bomo lahko uskladili…
Igralska zasedba:
- Majolka Šuklje kot Sara
- Bojan Emeršič kot David
- Nataša Matjašec Rošker kot Laura
Celovečerni filmi
- Babica gre na jug (1992)
- Oko za oko (znan tuki kot: Gypsy Eyes / Cigankine oči / C.I.A. Trackdown) (1993)
- Poker (2001)
- Vampir z Gorjancev (17. december 2008)
- Dedek gre na jug (2021)
- Tartinijev Ključ (2024)
Dokumentarni filmi
- Selfie brez retuše (2015)
Kratki filmi
- Portret pesnika: Brane Bitenc (1988, scenarist, režiser)
- Moira (1989, režiser)
- Janez Pavarotti – Pojoča žaba / Janez Pavarotti – The Singing Frog (1990, režiser)
- Mami za praznik (1994, režiser)
- Zadnji tango v Parizu (1994, režiser)
- Govor kapetana Djuraskovića (1995, režiser)
- Žena francoskega poročnika (1995, režiser)
- Vohuna (1995, režiser)
- Lucky Number (1997, scenarist, režiser, komponist)
- Sec(k)ret (2000, scenarist, komponist, režiser, scenograf)
TV serije
Več po oglasih (2016)
Naša mala klinika (2004–2007)
Udaril ministra in igralca
V preteklosti je nase opozoril tudi z dvema škandaloma. Tako je v 90. letih minulega stoletja najprej oklofutal kulturnega ministra Sergeja Peljhana.
„Takrat so nas pri snemanju filma Gypsy Eyes na ministrstvu tako šikanirali in nam tako lagali, da sem zaradi tega še danes v dolgovih. In ko mi je minister nehal odgovarjati na pisma, ko so ga nehali zanimati argumenti, sem se pač odločil, da bova nadaljevala diplomacijo z drugimi sredstvi,“ je pojasnil, zakaj se je fizično lotil ministra.
Leta 2001 pa je zaznamoval napad na igralca Braneta Šturbeja. Po zabavi ob podelitvi nagrad na portoroškem filmskem festivalu je Anžlovar v preddverju Avditorija udaril igralca Braneta Šturbeja v obraz, kar je povzročilo zlom spodnje in zgornje čeljusti. Incident je bil posledica prepira, v katerem naj bi bil Šturbej v vidno vinjenem stanju žaljiv do Anžlovarjevega filma. Sodišče je Anžlovarja obsodilo na sedem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta in šest mesecev ter mu naložilo plačilo odškodnine Šturbeju.
Raje taksist
Po letu 2015 se je Anžlovar odločil, da ne bo več režiser in je raje postal taksist v mestnem prometu. Kljub temu je kasneje posnel dva filma.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www