Slovenija žaluje, umrl Stanko, bil je planinska legenda
Leta 1998 se je upokojil in za seboj zapustil pustil osupljivo pedagoško dediščino.
MOJSTRANA – „V dnevih, ko smo se že dodobra začeli veseliti pomladi, je med nami, kot nenaden hlad, odjeknila vest o Stankovi smrti. Žalostni, a hvaležni, da smo ga poznali, se spominjamo njegovega življenja. Stanko je bil pri vsem, česar se je lotil, izjemno temeljit, natančen in navdihujoč. Skrbnega moža žene Majde in očeta štirih otrok, je večina poznala kot profesorja. Najprej na jeseniški gimnaziji (1951), kasneje kot predavatelja in visokošolskega učitelja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1968). Leta 1998 se je upokojil in za seboj zapustil pustil osupljivo pedagoško dediščino. Nekdanji študenti, sodelavci ter generacije anglistov, še danes rade povedo: »Če si se hotel naučiti in znati, si šel h Klinarju.« Še več, k njemu in njegovim predavanjem so se vračali celo študentje, ki so pri njem izpite že opravili. Ker so se, kot rečeno, hoteli naučiti in znati še več!“ so zapisali v Slovenskem planinskem muzeju.
„Posebno mesto v Stankovem življenju pa so, poleg že omenjenega, imele gore. Tem je bil, v mladih letih tudi alpinist in gorski vodnik, zavezan z dušo in telesom. Vse to je skupaj z izjemno ljubeznijo do slovenskega jezika in slovenstva, ter brezmejnim bogastvom misli in besed, strnil v avtorstvu planinskih vodnikov (tudi v tujih jezikih), številnih strokovnih člankih v Planinskem vestniku in v številnih pisnih delih v domači in tuji literaturi najvišjih ravni. Stanko je imel dar in karizmo sogovornika navdušiti tako za vsebine, kot za vrednote. Za vse tisto, v kar je sam verjel, veroval in kar se mu je zdelo pomembno in vredno. Skozi vse njegovo življenje je jasno izražal, da so to družina, gore doma in širše, spoštovanje in veselje do jezika in slovenstva ter domači raj pod Triglavom, med Mojstrano in Ljubljano. O, kako rad je o tem spregovoril. Pri tem je bil izjemno radoveden in pronicljiv. Nikoli se ni zadovoljil s kratkimi in enostavnimi odgovori pa naj je šlo za preprost pogovor o vremenu ali pa filozofsko razpravo o presežnem. Slednje je, vse bolj in bolj, čutil tudi sam. Čeprav podvržen številnim življenjskim preizkušnjam, ni nikoli izgubil veselja, upanja in vere. S svojo celovitostjo, intelektualno doslednostjo in intenzivnostjo, z vsem kar je bil in živel, je zapustil številne sledi, ki bodo spodbuda in navdih prihodnjim rodovom njegove domače Gorenjske in njegove ljubljene Slovenije. Stanko, hvala za vse, počivaj v Božjem miru, družini in žalujočim pa iskreno sožalje,“ je še zapisal Uroš Kopavnik, član sveta zavoda GMJ -SPM.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
