Slovenijo dvakrat streslo, tule najbolj močno
Slovenija leži na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Jadranskega morja, zato je geološko zelo razgibana in tudi potresno aktivna. Pod površjem se stikajo različne tektonske enote, med njimi jadranska mikroplošča in evrazijska plošča, kar povzroča trenja, premike in posledično potrese.
IVANČNA GORICA – Zjutraj ob 4:53 po lokalnem času je Slovenijo stresel manjši potres z epicentrom približno 5 kilometrov jugozahodno od Ivančne Gorice. Po podatkih ARSO-ja je imel potres magnitudo 1,1 in je nastal na globini približno 16 kilometrov. Potres je bil zaznan z merilnimi postajami, ni pa bilo prijav prebivalcev, da bi ga občutili, prav tako ni znanih poškodb ali materialne škode. Najvišje intenzitete po evropski makroseizmični lestvici EMS-98 še niso določili. Podatki so avtomatski in se lahko ob kasnejših analizah spremenijo. Je pa pa potres identične moči stresel Slovenijo včeraj še enkrat: ob 19.26, središče je bilo šest kilometrov južno od Zgornjega Jezerskega.
Zakaj potresi?
Slovenija leži na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Jadranskega morja, zato je geološko zelo razgibana in tudi potresno aktivna. Pod površjem se stikajo različne tektonske enote, med njimi jadranska mikroplošča in evrazijska plošča, kar povzroča trenja, premike in posledično potrese. Največja potresna žarišča so na območju Ljubljane z okolico, Idrije, Krškega ter v Posočju, kjer je bila leta 1998 zabeležena serija močnejših potresov. Prav tako so pomembna žarišča v Zasavju in na Kozjanskem. Zgodovinski viri omenjajo močan ljubljanski potres leta 1895 z magnitudo okoli 6,1, ki je povzročil veliko škodo in zaznamoval razvoj urbanizma v prestolnici, saj so po njem na novo postavili velik del mestnega središča.
1976.
V Posočju je bil leta 1976 močan potres, ki je poleg Slovenije prizadel tudi Furlanijo v Italiji. Takšni dogodki so opozorilo, da Slovenija kljub svoji majhnosti spada med srednje potresno ogrožena območja Evrope. Potresi v Sloveniji niso redki, večinoma pa so šibki in jih prebivalci niti ne zaznajo, ker magnituda navadno ne preseže 2,0. V povprečju ARSO na leto zabeleži več sto potresov, a le nekaj deset jih občutimo. Razlog za to je predvsem lega na aktivnem stiku plošč in prisotnost številnih prelomnih con, ki občasno sprostijo nakopičeno napetost v zemeljski skorji. Sodobni potresni katalogi omogočajo spremljanje teh dogodkov v realnem času in zagotavljajo hitro obveščanje javnosti. Čeprav je večina potresov v Sloveniji blagih, je treba računati tudi na možnost močnejših, ki bi lahko povzročili resnejšo škodo, zato država vlaga v seizmološke raziskave, nadgradnjo potresno odpornih gradenj ter osveščanje prebivalstva, kako ravnati ob tovrstnih naravnih nesrečah. Potresi so naravni proces, a zaradi goste poseljenosti in zgodovinskih izkušenj ostajajo pomemben dejavnik tveganja, s katerim se Slovenija mora nenehno soočati.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
