Slovenijo streslo še tretjič, ti prebivalci so ga čutili najbolj
V nedeljo ob 18.19 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 2,5 v bližini Tolmina, 55 km Z od Ljubljane. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Tolmina, Idrije, Cerkna, Podbrda, Mosta na Soči in okoliških naselij. Ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98).
#Potres ob 18.19 magnitude 2,5 8 km V od Tolmina. Več na https://t.co/8Psj2egGRb Ste čutili potres? Izpolnite https://t.co/QZJhOuiYUH
— ARSO potresi (@ARSO_potresi) October 13, 2024
Šibek potresni sunek v bližini Vrhnike
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v soboto ob 21.09 zabeležili šibek potresni sunek, magnitude 1,6. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 21 kilometrov zahodno od Ljubljane, v bližini Vrhnike.
Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici, potres pa so čutili prebivalci Vrhnike, Horjula, Logatca, Brezovice in okoliških naselij, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.
Za dobro jutro streslo Slovenijo
Dodamo, da so prav tako včeraj seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic ob 6.21 zabeležili šibek potresni sunek, magnitude 0,8. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 8 kilometrov jugozahodno od Litije.
Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.
Najbolj potresno aktivna območja so …
V Sloveniji so potresi najpogostejši na jugozahodnem in zahodnem delu države, predvsem na območjih, kjer se stikata Jadranska in Evrazijska tektonska plošča. Najbolj potresno aktivna območja so predvsem: Posočje -zlasti okolica Bovca, Tolmina, in Kobarida (to območje je najbolj znano po potresu iz leta 1976, ki je prizadel tudi Furlanijo v Italiji. Zaradi bližine aktivnih prelomov, kot je Idrijski prelom, je to območje zelo potresno aktivno; Ljubljana in osrednja Slovenija (okolica Ljubljane leži v potresno aktivni coni, ki se razteza vzdolž Savskega preloma. Zgodovinsko pomemben potres je bil leta 1895, ko je močan potres močno prizadel mesto); severozahodna Slovenija (Gorenjska) (na Gorenjskem, zlasti v okolici Jesenic in Kranja, so zabeleženi pogosti potresi. Tu poteka več prelomov, ki prispevajo k potresni aktivnosti); Dolenjska in Notranjska (na teh območjih so potresi manj pogosti, vendar so vseeno prisotni. Znana preloma sta Žužemberški in Dobrepoljski prelom).
Zakaj je toliko potresov?
Razlog za potresno aktivnost v Sloveniji je lega države na stičišču dveh velikih tektonskih plošč – Jadranske in Evrazijske. Jadranska plošča se premika proti severovzhodu, kar povzroča obremenitve in napetosti v zemeljski skorji. Te napetosti se sproščajo v obliki potresov, zlasti ob prelomnicah, ki potekajo čez Slovenijo.
Idrijski prelom, Rašiški prelom, Savski prelom in številni drugi prelomni sistemi so aktivni in lahko povzročajo potrese različnih magnitud.
Ravnanje med potresom je zelo pomembno, saj lahko ustrezna reakcija reši življenja in zmanjša poškodbe.
su; Foto: Shutterstock
