Slovenska ministrica samohranilka in brutalno iskreno: »Delala sem tudi več služb, da sva preživeli!«
Kot mama samohranilka je sama vzgajala hčerko, se spopadala s finančnimi težavami in opravljala več služb, da sta lahko preživeli. Spregovorila je tudi o hčerkinem odzivu na njen vstop v politiko.
CELJE – »Enostavno se je treba boriti. Če je bilo treba, sem delala tudi več služb, da sva preživeli. Konec koncev nisem ničesar podedovala, vse sem si morala ustvariti sama. Na kredit sem si kupila stanovanje, kljub temu da sem bila mama samohranilka,« je v iskrenem pogovoru za Podcast24 razkrila ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, pogovor pa je vodil Aljuš Pertinač.
Besede, ki razkrivajo precej drugačno življenjsko zgodbo od tiste, ki jo javnost običajno povezuje z ministrskim položajem. Za politično kariero so namreč leta odrekanj, dela, selitev in skrbi za hčerko, ki jo je po razhodu s partnerjem vzgajala sama.
Kako je Polona Rifelj kot mati samohranilka usklajevala delo in materinstvo? O obdobju, ko je opravljala več služb, da sta s hčerko lahko preživeli, in o tem, zakaj ne verjame v izgovore, da se nečesa ne da. @Pertinacal @polona_rifelj https://t.co/gYUgNU24O4
— podcast24.si (@podcast24_si) October 31, 2026
Rifljeva je bila 30. oktobra gostja podkasta Iz oči v oči, ki ga vodi Aljuš Pertinač. Čeprav je beseda tekla tudi o politiki in delovanju države, je precej pozornosti pritegnila njena pripoved o zasebnem življenju.
S hčerko sta ostali sami, ko je bila še dojenček
Z očetom svoje hčerke sta se razšla, ko je bila deklica še dojenček. Od takrat je morala Rifljeva usklajevati materinstvo, delo in finančne obveznosti.
Njena poklicna pot je bila vse prej kot običajna. Delala je na različnih področjih, pogosto menjavala službe, zaradi dela pa je odhajala tudi na misije v tujino.
»Večkrat sva se selili, imela sem zelo različne službe. Bila sem na misijah v tujini, zato me v njenem najzgodnejšem otroštvu tudi po več mesecev ni bilo doma.«
Ko je bila hčerka stara pet let, je Rifljeva opravljala delo na misijah v Jemnu, na Zahodnem bregu, v Nigeriji, Sierri Leone, Bangladešu in Kambodži. Med njeno odsotnostjo je za deklico pogosto skrbela babica, občasno pa tudi drugi sorodniki.
Ministrica danes meni, da je hčerka kljub zahtevnemu otroštvu odrasla v stabilno osebo z zdravimi vrednotami in delovnimi navadami.
Bolno hčerko je morala jemati s seboj v službo
Finančne težave niso bile edini izziv. Kot samostojna podjetnica se je srečevala tudi s povsem vsakdanjimi težavami staršev, ki nimajo vedno zagotovljenega varstva otrok.
Kadar je hčerka zbolela, jo je morala včasih vzeti kar s seboj na delo. Drugačne rešitve ni imela.
Ob tem je bila kritična do sistema, ki po njenem mnenju materam samohranilkam ne zagotavlja vedno pravične obravnave. Posebej je izpostavila dohodninske olajšave za vzdrževane otroke in položaj staršev, ki sami nosijo večino bremena njihovega preživljanja.
Prav življenjske izkušnje so po njenih besedah oblikovale njen odnos do dela in odgovornosti.
»Nisem popustljiva do izgovorov, ki jih imajo tudi poročene ženske in ženske z družinami. Glede na to, da sem vse to zmogla sama, nisem tolerantna do izgovorov, da se nekaj ne da. Ti izgovori zame enostavno ne stojijo.«
»Mami, če me imaš rada, ne iti v to«
Eden najbolj osebnih trenutkov pogovora je bil povezan z njenim vstopom v politiko.
Ko jo je predsednik vlade povabil k prevzemu ministrske funkcije, odločitev ni bila preprosta. Rifljeva je priznala, da je zaradi odgovornosti, ki jo prinaša položaj, približno dva tedna zelo slabo spala.
Še posebej pa jo je zaznamoval odziv hčerke, ki nad materinim vstopom v politiko ni bila navdušena.
»Ko sem dobila klic predsednika vlade, če bi prevzela to ministrstvo, sem se za to odločila s tresočo roko. Kakšnih 14 dni sem zelo slabo spala, ker se zavedam odgovornosti te funkcije in vem, kaj v Sloveniji ta funkcija pomeni.«
Nato je opisala hčerkine besede, ki so ji ostale v spominu.
»Mami ali je tega tebi treba. Prosim, če me imaš rada, ne iti v to.«
Kljub začetnemu nasprotovanju je hčerka pozneje sprejela materino odločitev in ji danes stoji ob strani.
»Ona je tisti steber, na katerega se lahko vedno zanesem, ne glede na to, kakšno neumnost naredim ali kaj rečem,« je povedala ministrica.
Hčerka skriva, da je njena mama ministrica
Rifljeva je razkrila še eno zanimivo podrobnost iz družinskega življenja. Njena hčerka namreč v svojem okolju ne želi izpostavljati, da je njena mama ministrica.
»Moja hči ne pove, da sem jaz njena mama, da sem ministrica,« je razkrila.
Pojasnila je, da se je hčerka podobno vedla že v času, ko je sama opravljala vodstvene funkcije. Raje je povedala le, kje je njena mama zaposlena, kot da bi izpostavljala njen položaj.
Ministrica meni, da javne funkcije ne vplivajo le na politike, temveč tudi na njihove najbližje. Zlasti otroci se lahko znajdejo pod pritiskom javnosti, čeprav se za takšno izpostavljenost niso odločili sami.
Po njenem mnenju je srečno družinsko življenje ob opravljanju ministrske funkcije težko ohranjati, saj delo zahteva veliko časa, odgovornosti in odrekanja zasebnosti.
Od samohranilke do ministrice
Polona Rifelj je ministrstvo za okolje in prostor prevzela 5. junija 2026. Pred tem si je nabrala več kot dve desetletji vodstvenih in izvršilnih izkušenj v gospodarstvu, državni upravi in lokalni samoupravi.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona Podcast24
