Slovenska poslanca po srbsko v evropskem parlamentu, odzvali so se številni Slovenci: “Slovenija te izvoli, ti pa potem ne govoriš slovensko”
Oba sta bila nemudoma opomnjena, naj v prihodnje spregovorita v enem od jezikov Evropske unije.
LJUBLJANA – „Zakaj slovenski poslanci po novem v Evropskem parlamentu govorijo srbsko? Doslej sem slišal že dva. Sem kaj prespal? Je že konec Slovenije in jim zdaj gre za Jugoslavijo? (Pa še vodeči tam jih prosijo, naj tega ne počnejo, ker srbščina ni jezik EU in zato iz nje ne prevajajo.),“ se je na omrežju X vprašal dr. Dejan Verčič, izvrstni slovenski strokovnjak za komuniciranje.
Zakaj slovenski poslanci po novem v Evropskem parlamentu govorijo srbsko? Doslej sem slišal že dva. Sem kaj prespal? Je že konec Slovenije in jim zdaj gre za Jugoslavijo? (Pa še vodeči tam jih prosijo, naj tega ne počnejo, ker srbščina ni jezik EU in zato iz nje ne prevajajo.)
— Dejan Vercic (@DejanVercic) February 11, 2025
Opomin predsedujoče
Opozoril je na nastop Vladimirja Prebiliča in Irene Joveve, ki sta v evropskem parlamentu zbrane nagovorila v srbskem jeziku, ki ni eden od uradnih jezikov Evropske unije. Oba sta bila nemudoma opomnjena, naj v prihodnje spregovorita v enem od jezikov Evropske unije.
Jasno sporočilo
O Prebiliču in Jovevi so se pogovarjali tudi v oddaji Ura resnice. „Ko smo bili v JNA, smo bili Janezi, potem bečki konjušari. Srbi so uveljavljali nad Slovenci, da smo pač primerni samo za delo. Srbija pa je velika nacija. Vse to se je globoko usedlo v ljudi, in se manidfestira. Sam si ne predstavljam si Španca, Italijana. Nemca, da bi v evropskem parlamentu bluzil po srbsko. Še huje pa je: Slovenija te izvoli, pa ti potem ne govoriš slovensko… To ni le sramota, to je poniževalno do sebe in ljudi, ki so te izvoli in jih predstavljaš,“ pa se je govor prej omenjenih dveh slovenskih evroposlancev odzval Edvard Kadič, ki je gostoval v oddaji Ura resnice, ki jo vodi Bojan Požar.
Napaka in doseg sporočila
„Sam menim, da bi moralo biti obratno: če bi Irena Joveva in Vladimir Prebilič govorila slovensko, ji ju razumelo mnogo več ljudi ter bi tudi sporočilo imelo večji doseg. Ne pa da je tako, kot je danes: vsi, ki imamo vsaj kanček narodne zavesti, se zgražamo, da sta govorila srbsko, ne vemo pa, kaj sta sploh povedala in kaj sta govorila. Devetindevetdeset odstotkov ljudi ne ve, kaj je govorila v tej svoji srbjanščini oz. jugoesperantu,“ je še opozoril Kadič.
Jasen motiv
„Lahko bi v tem govoru podprla študentske demonstracije ali pa avtocestni križ ali pa bi podprla, to da se zavzamejo za volkove na Šarplanini. Gre za to, v katerem jeziku je to naredila in v kateri motiv je bil zadaj. Ta motiv zelo dobro uteleša Zoran Janković: ali s Srbi ali pa nisi. To je pogubno,“ pa je genezo srbskega jezika v Sloveniji opozoril dr. Boštjan Marko Turk, slovenski filolog, literarni zgodovinar, francist, politični analitik in publicist.
Uradni jeziki v EU
Evropski parlament ima 24 uradnih jezikov, kar zagotavlja večjezičnost in enakopravnost vseh držav članic EU. Uradni jeziki so bolgarščina, češčina, danščina, nizozemščina, angleščina, estonščina, finščina, francoščina, nemščina, grščina, madžarščina, irščina, italijanščina, latinščina, litovščina, latvijščina, malteščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina. Vsi uradni dokumenti se prevajajo v te jezike, poslanci pa lahko govorijo in poslušajo tolmačenje v katerem koli od njih. Ta sistem zagotavlja demokratičnost in omogoča državljanom EU, da komunicirajo s parlamentom v svojem maternem jeziku.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona YT
