Slovenska vplivnica in humanitarka ogorčena: metulji za popolno poročno fotografijo, potem pa pogin?

Izpuščanje živih metuljev je postalo del nekaterih poročnih obredov, toda zdravnica in ljubiteljica metuljev Ninna Kozorog opozarja na temno plat takšnih prizorov.

MARIBOR – Poročne fotografije z desetinami pisanih metuljev so lahko videti pravljično, a za živali se lahko zgodba konča povsem drugače. Na to je v obsežnem javnem zapisu na Facebooku opozorila Ninna Kozorog, ki se ukvarja tudi z vzrejo metuljev. Kot pravi, se je v zadnjih letih razširila praksa, pri kateri na porokah namesto riža izpuščajo žive metulje.

Težava po njenih besedah ni že sam izpust, ampak predvsem izbira živali. Pari naj bi zaradi barve in videza posegali tudi po eksotičnih vrstah, med najbolj zaželenimi pa naj bi bili bleščeče modri metulji, znani kot Blue Morpho.

»Naši metuljčki niso atraktivni, zato ljudje s par kliki naročijo metulje tujih sort in predvsem magičnih barv,« je zapisala Kozorogova in opozorila, da takšni metulji niso prilagojeni slovenskemu okolju.

Blue Morpho je metulj tropskega sveta

Pri tem ima njeno opozorilo jasno biološko podlago. Morpho peleides, ena od vrst, ki jih pogosto označujejo z imenom Blue Morpho, naravno živi v tropskih predelih Srednje in Južne Amerike, navaja Univerza na Floridi. Gre torej za metulja povsem drugačnega podnebnega okolja od slovenskega.

Tudi trditev, da taki metulji živijo le dan ali dva, ne drži. Francoski portal nacionalnih parkov za modrega morfa navaja, da njegov celoten življenjski cikel traja približno štiri mesece, odrasel metulj pa lahko živi do približno dva meseca.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Kozorogova v svojem zapisu ocenjuje, da pri nas kar 90 odstotkov izpuščenih tropskih modrih morfov ne preživi niti prve noči. Neodvisnega uradnega podatka, ki bi potrjeval prav ta 90-odstotni delež, nismo našli, je pa potrjeno, da gre za tropsko vrsto in ne za del slovenske avtohtone favne.

»Vse za dobro fotografijo«

Še bolj nazorno Kozorogova opisuje ravnanje z metulji, ki zaradi mraza, transporta ali slabega stanja po odprtju škatle ne odletijo. Po njenih izkušnjah si jih svatje nato polagajo na roke in oblačila ter jih uporabljajo kot rekvizit za fotografiranje.

»Metuljeva krila NISO namenjena prijemanju,« opozarja.

Sama pravi, da prav tako vzreja metulje za izpust, vendar uporablja domače vrste, izpust pa prilagodi vremenu, lokaciji in potrebam živali, ne uri poroke ali željam fotografa.

Po poroki naj bi našli le še dva živa

V objavi je opisala tudi primer iz preteklega meseca. Par si je za belo-modro poroko želel prav modre metulje. Kozorogova naj bi jima uporabo tropske vrste odsvetovala in predlagala fotografiranje v tropski hiši, vendar sta se po njenih navedbah odločila drugače.

Metulje naj bi na poroko pripeljali iz Italije v hladilni torbi. Dan po dogodku se je ena od svatinj vrnila na prizorišče.

»Rešili sva 2. Ostalo je nabrala trupelca,« je zapisala Kozorogova.

Gre za njeno osebno pričevanje, zato okoliščin konkretne poroke in števila poginulih metuljev ni mogoče neodvisno potrditi.

Izpuščanje tujerodnih vrst ni le vprašanje dobrega okusa

Zgodba pa odpira še širše vprašanje. Slovenski Zakon o ohranjanju narave določa, da je naseljevanje rastlin ali živali tujerodnih vrst prepovedano. Ministrstvo ga lahko izjemoma dovoli šele, če presoja tveganja pokaže, da ne bo ogroženo naravno ravnovesje ali biotska raznovrstnost.

Državni portal SPOT dodatno pojasnjuje, da je pred naselitvijo tujerodne prostoživeče vrste potrebno dovoljenje in presoja tveganja za naravo.

Toliko Slovencev išče zobozdravnika na Hrvaškem – pa je res ugodneje?

Vedno več Slovencev išče zobozdravniške storitve na Hrvaškem, predvsem zaradi krajših čakalnih dob in navidezno nižjih cen. A številni se kasneje soočijo z zapleti, dodatnimi stroški in ome

To pomeni, da nakup eksotičnega metulja še ne pomeni, da ga je mogoče brez premisleka izpustiti v slovensko naravo.

Slovenija že pozna zgodbo, kako hitro lahko tujerodna vrsta ostane

Kozorogova je spomnila tudi na japonsko sviloprejko oziroma jamamaja (Antheraea yamamai). Gre za zgodovinski primer, ki zelo dobro pokaže, zakaj je pri izpustih tujerodnih živali potrebna previdnost.

Portal Invazivke navaja, da vrsta izvira iz Japonske, prvi podatek za Slovenijo pa sega v leto 1866. Kot pot vnosa je navedena namerna naselitev, ki ji je sledilo spontano širjenje; danes je japonska sviloprejka v Sloveniji splošno razširjena.

Zgodba je povezana z Johannom Machom in Velikim Slatnikom pri Novem mestu. Društvo Machova dediščina navaja, da je Mach leta 1866 z Dunaja dobil 85 jajčec jamamaja in poskušal pridobivati svilo. Kozjanski park japonsko sviloprejko danes uvršča med tujerodne oziroma invazivne živalske vrste, ki jih najdemo pri nas.

Pred naročilom preverite, kaj pravzaprav kupujete

Kozorogova zato poziva, naj ljudje pred nakupom metuljev preverijo, za katero vrsto gre, ali je v Sloveniji avtohtona, od kod prihaja in kakšne življenjske razmere potrebuje.

Njeno sporočilo je preprosto: poročna fotografija traja trenutek, žival pa zaradi nje ne bi smela postati potrošni material.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook NN Kozorog