Slovenski proračun naj bi oškodovali za 5,3 milijona evrov! Trije ovadeni, v ozadju posel z računalniki
Milijonski posel z računalniško opremo je pod drobnogledom preiskovalcev. Podjetja naj bi si javno naročilo razdelila že vnaprej. Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi škoda znašala 5,3 milijona evrov, posebej zanimivo pa je, kaj se je zgodilo po podpisu pogodb.
LJUBLJANA – Nacionalni preiskovalni urad je konec preteklega tedna na Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije podal kazensko ovadbo zoper tri osebe. Preiskava se nanaša na javno naročilo računalniške opreme na enem od državnih organov. Po navedbah policije naj bi prva osumljena oseba odločila, da se naročilo izvede brez ustrezne pravne podlage, preostali dve pa naj bi ob pomoči predstavnikov podjetij priredili razpisne pogoje.
Posel naj bi si podjetja razdelila že vnaprej
Pri javnih naročilih mora država zagotavljati pošteno konkurenco med ponudniki, saj lahko tako za javni denar pridobi čim ugodnejšo ponudbo. V obravnavanem primeru pa preiskovalci sumijo, da so bili razpisni pogoji oblikovani tako, da so ustrezali samo izdelkom točno določenih ponudnikov računalniške opreme.
Podjetja naj bi si nato naročilo razdelila tako, da je vsakemu ponudniku pripadel po en sklop. Namesto dejanskega tekmovanja za pridobitev posla naj bi bilo torej že vnaprej dogovorjeno, kateri del naročila bo pripadel posameznemu podjetju.
Na dražbah naj bi tekmovali le za videz
Preiskovalci sumijo tudi nepravilnosti pri določanju cen. Dve osumljeni osebi naj bi med postopkom dosegli najvišjo ceno računalniške opreme za posamezen sklop, ki je še ustrezala zahtevam javnega naročila. Ponudniki naj bi nato na elektronskih dražbah za preostale sklope sodelovali zgolj navidezno.
Kaj to pomeni v praksi? Namen takšnih dražb je, da ponudniki med seboj tekmujejo in naročniku ponudijo čim ugodnejšo ceno. Če pa je že vnaprej dogovorjeno, kdo bo dobil posamezen posel, lahko tekmovanje obstaja le na papirju. Državni organ tako ne dobi nujno cene, ki bi jo lahko dosegel ob resnični konkurenci.
Pogodbe so podpisali, nato pa naročilo povečali še za 30 odstotkov
Po zaključku dražb so v državnem organu z izbranimi ponudniki podpisali pogodbe o dobavi računalniške opreme. Toda po navedbah policije so javno naročilo brez ustrezne pravne podlage povečali še za 30 odstotkov in z istimi ponudniki sklenili anekse k pogodbam.
Policija prvotne vrednosti naročila ni razkrila, zato ni znano, koliko dodatnega denarja so predstavljali aneksi in kolikšna je bila skupna vrednost nabave.
Pri domnevnem kaznivem dejanju naj bi pomagalo še deset oseb
Po ugotovitvah NPU naj bi pri očitanem kaznivem dejanju naklepoma pomagalo še deset fizičnih oseb iz sedmih gospodarskih družb. Štiri imajo sedež v Ljubljani, ena v Mariboru, dve pa sta tuji družbi. Ena od tujih družb ima tudi podružnico v Ljubljani. Policija imen osumljenih oseb in podjetij ni razkrila. Prav tako ni navedla, kateri državni organ je izvedel obravnavano javno naročilo.
5,3 milijona evrov škode, zagrožena kazen do osem let zapora
Po ugotovitvah preiskovalcev je zaradi očitanih ravnanj nastala škoda za državni proračun v višini 5,3 milijona evrov. Gre za javni denar, v katerega se stekajo tudi davki, ki jih plačujejo prebivalci in podjetja.
Prav zato je nadzor nad porabo javnih sredstev pomemben za vse davkoplačevalce. Denar, namenjen državnim nakupom, mora biti porabljen zakonito in gospodarno. Če je konkurenca med ponudniki zgolj navidezna, obstaja tveganje, da država za opremo plača več, kot bi bilo potrebno.
Za kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev je po navedbah policije predpisana zaporna kazen od enega do osmih let. Predkazenski postopek je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, ki je prejelo kazensko ovadbo. Za vse osumljene velja domneva nedolžnosti, saj ovadba še ne pomeni dokazane krivde.
Vir: Generalna policijska uprava, Nacionalni preiskovalni urad, sporočilo za javnost
Pripravil: K. J.
