Slovenski gasilec odšel na dopust na Brač: namesto da bi ležal, se je rajši pridružil hrvaškim gasilcem in pomagal gasiti grozeč požar
Matjaž Merkužič bi moral na Braču preživljati dopust s partnerko. Ko je otok zajel silovit požar, pa je poveljnik domžalskih gasilcev oblekel zaščitno opremo in se pridružil hrvaškim kolegom. Več dni pozneje so prizori še vedno z njim.
Namesto počitka naravnost med plamene
Matjaž Merkužič gasilstvo pozna skoraj vse življenje. Gasilec je od leta 1983, danes pa vodi Gasilsko zvezo Domžale in Center za zaščito in reševanje Domžale. Na Braču se tokrat ni znašel službeno. Tja je odšel na dopust s partnerko, nato pa je izbruhnil eden največjih požarov na otoku.
Na intervencijo ga ni nihče vpoklical. Kljub temu se je pridružil hrvaškim gasilcem. Na terenu jih je bilo po njegovi oceni do 250, prihajali pa so iz različnih delov Hrvaške.
»Skoraj vojne razmere«
Razmere so bile izjemne. Suha pokrajina, veter in teren so omogočali hitro širjenje ognja. Najprej je bilo treba ugotoviti, kam se požar premika, nato pa zaščititi naselja in razporediti enote.
Prvo noč je ogenj ogrožal naselje. Merkužič je sodeloval tudi pri obrambi zgodovinsko pomembnega samostana Pustinja Blaca, najtežje pa je bilo po njegovih besedah v soboto zvečer pri obrambi Milne.
»Tam bi lahko rekel, da so bile skoraj vojne razmere,« je opisal.
Strah? Tudi tega ne skriva.
»Če te ni strah, ne moreš biti hraber,« pravi. Zanj ravnodušnost v tako nevarnih razmerah ni pogum.
Spanje na tleh in dve uri v avtomobilu
Intervencija se ni končala po nekaj urah. Na požarišču je bil od četrtkove noči, nato ves petek, soboto in nedeljo, pozneje pa se je vračal tudi na sanacijo. Spanje je bilo temu primerno – včasih dve uri med vožnjo v avtomobilu, drugič kar na tleh med nočnim varovanjem naselja.
Sam pravi, da takrat lakote in bolečin skoraj ni čutil. Hotel je predvsem razumeti, kam se bo požar širil in kako ga bodo ustavili.
Prizori z Brača ostajajo
Ko je požara konec, se zgodba za gasilca očitno ne konča. Merkužič priznava, da se mu ob vprašanjih še vedno vračajo slike: vročina, dim, premikanje vozil in ljudje okoli njega.
Njegova zgodba je medtem odmevala tako na Hrvaškem kot v Sloveniji. Sam velike besede o junaštvu postavlja na stran. Njegovo sporočilo je precej preprostejše: gasilstvo ni nekaj, kar človek odloži skupaj z uniformo.
Pripravil: I.M.
Vir: inmagazinnovatv
