Slovenski politik romal k Mariji v Međugorje, razkril, kaj jo je prosil lani in za kaj se ji je zahvalil letos
Srečal je tudi poslanko Alenko Jeraj.
TRŽIČ – Danes 65-letni Pavel Rupar, nekdanji poslanec in župan, tudi predsednik stranke Glas upokojencev, se je po letu dni znova odpravil v Međugorje, kjer se je, kot pravi, vrnil k Mariji. Če je tam molil že lani, se je letos predvsem zahvalil, saj verjame, da so bile njegove prošnje uslišane.
Lani prošnje, letos zahvala
Rupar je spomnil na lansko romanje:
»Točno pred enim letom smo bili v Međugorju. Takrat smo molili in prosili za boljšo Slovenijo, za referendum, ki bi preprečil nore nagrade ljudem, ki si to ne zaslužijo. Prosili smo za uspeh upokojencev, predvsem pa za zdravje, za osebno rast.«
Letos pa je, kot poudarja, namen drugačen:
»Letos smo se Mariji Kraljici miru zahvalili.«
Poseben kraj, kjer se misli zbistrijo
Međugorje opisuje kot prostor notranje preobrazbe:
»Tu je posebno mesto, tu je res poseben kraj! Tu se misli zbistrijo, prav na tem kraju spoznaš druge razlage svojih preteklih dejanj, tu najdeš mir in veselje do življenja, ki ga vse prevečkrat zamaje hudoba, sovraštvo, maščevanje.«
Ob tem dodaja:
»Šibki smo, res smo prevečkrat šibki.«
Posebej ga je nagovoril tudi kraj prikazovanj:
»Prav na tistem hribčku, na kraju, kjer so pastirji videli Mati Marijo, si sam. Ne vidiš množice romarjev, nihče te ne moti, tu si vedno sam. No, nisi sam … vedno te za roko drži naša Mati Marija.«
Občutek vodstva in notranjega dialoga
Rupar opisuje tudi osebno duhovno izkušnjo:
»Z njo si, z njo se pogovarjaš. In sprejemaš take razlage, ki jih človek ne zmore podati.«
Eden ključnih trenutkov zanj je bil razmislek o politični odločitvi:
»Ko vstopiš v ta prostor nihče več ni negativen. Ko spoznaš, da si naredil prav, recimo, ko smo šli na volitve.«
Ob tem opisuje tudi notranji glas:
»Otrok moj … si zamisliš, kaj bi bilo, če se ne bi šel ponudit ljudem za izbiro? Da bi svoje triletno garanje, izčrpavanje, nadčloveške napore … tik pred zdajci zavrgel? Takrat bi se ti hudič najbolj smejal.«
Razmislek o kritikah in dvomih
Dotaknil se je tudi kritik in napadov:
»Ko misliš, da si ponižan, ko te tvoji bratje po veri in političnem prepričanju zmerjajo, se posmehujejo, ko privoščijo navidezen poraz … si odgovoriš: ‘Kaj bi bilo, če ne bi šel na volitve?’«
Po njegovem bi bila takšna odločitev izdaja:
»Izdajalec bi postal! Izdajalec upokojencev, hinavec, ki je tri leta lagal in spodbujal ljudi … nato pa bi jih zapustil.«
Dodaja še:
»Danes si v tem primeru ne bi upal med ljudi, ne v cerkev, nikamor.«
Ostro o politiki
Rupar je zelo neposreden tudi pri oceni politike:
»Poln sem dobrih idej, zopet je v meni volja, le politika in stranke – tega pa ne več!«
In še ostreje:
»Politike ni ustvaril Bog, Satan jo je, da se kregamo med seboj, da se zmerjamo, pljuvamo, sovražimo … politika ustvarja vojne, orožje, umore.«
Ob tem doda:
»Ne nisem prerok, ne svetnik, sem, kakršen sem.«
Srečanje z znanimi obrazi
V hotelu je prišlo tudi do nepričakovanega srečanja s predstavniki Slovenska demokratska stranka, med njimi Alenka Jeraj, in duhovnikom Janezom Turinekom.
»Ko smo vstopili, sta oba najprej pristopila k nam in nas povabila medse. Nisem čutil nobene jeze več, ne sramu, ne negativnega.«
Srečanje je opisal kot spravno:
»Prišli smo med sestre in brate vsaj po veri.«
In dodal, da so prejeli tudi priznanje:
»Pohvala, ki so mi jo izrekli, da smo ravno mi naredili največ za vse, ker smo dvignili ljudi iz kavčev.«
Odhod, poln hvaležnosti
Na koncu Rupar poudarja občutke ob odhodu:
»Iz Međugorja odhajam srečen, ponosen, hvaležen! Za vsako sekundo prečudovitega obiska tega čudežnega kraja.«
Dodaja tudi osebno željo:
»Upam, da bo postal moj novi dom! Vsaj za nekaj časa …«
Svoje romanje pa sklene z besedami:
»Hvala Kraljica miru, prosi za nas.«
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook Pavel Rupar
