Slovenski poslanec Reberšek nikoli bolj jasen: ni znanja slovenščine, ni socialne pomoči. “Pika!”
Predlaga, da bi imel človek po prihodu v Slovenijo leto dni časa, da se nauči osnov slovenščine.
LJUBLJANA – Poslanec Aleksander Reberšek je odprl vprašanje povezovanja socialnih transferjev z vključevanjem tujcev v slovensko družbo. Kot je sporočil, se je o svojem predlogu pogovarjal tudi z ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Matejo Ribič.
»Z ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Matejo Ribič sem danes govoril tudi o mojem predlogu, da mora biti znanje slovenskega jezika pogoj za denarno socialno pomoč. Podal sem poslansko pobudo,« je zapisal na Facebooku Reberšek.
Njegov predlog je konkreten: »Če prideš živet v Slovenijo, imaš eno leto časa, da se naučiš osnov našega jezika. Če se v enem letu nisi pripravljen naučiti niti osnov, potem socialna pomoč ne sme biti samoumevna. Pika.«
Znanje jezika zdaj ni splošni pogoj za socialno pomoč
Takšnega splošnega pogoja za pridobitev denarne socialne pomoči sedanja ureditev ne določa. Poleg dohodkovnega in premoženjskega položaja morajo biti izpolnjeni še drugi zakonski pogoji. Pomembno pa je tudi, da denarne socialne pomoči ne more avtomatično dobiti vsak tujec, ki se preseli v Slovenijo.
Po informacijah eUprave jo lahko med tujci med drugim uveljavljajo osebe z dovoljenjem za stalno prebivanje in stalnim prebivališčem v Sloveniji, osebe z mednarodno zaščito ter nekatere druge z zakonom določene skupine. Upravičenec mora praviloma tudi aktivno reševati svojo socialno problematiko.
Slovenska zakonodaja pa znanje jezika na nekaterih področjih priseljevanja že zahteva. Zakon o tujcih denimo pri določenih postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine zahteva znanje slovenskega jezika na preživetveni ravni. Država tujcem, ki izpolnjujejo pogoje, zagotavlja tudi programe učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe.
Reberškov predlog bi šel korak dlje, saj bi znanje jezika neposredno povezal s pravico do denarne socialne pomoči. Za uveljavitev takšne rešitve bi bilo treba spremeniti veljavno zakonodajo in natančno določiti, za katere upravičence bi pogoj veljal, kakšna raven slovenščine bi bila zahtevana ter katere izjeme bi zakon dopuščal.
Reberšek: Ne bomo se vedno mi prilagajali
Poslanec poudarja, da njegov predlog po njegovem mnenju ni usmerjen proti tujcem, ampak v njihovo vključevanje v slovensko okolje.
»Nisem proti tujcem. Trdim pa, da če živiš v Sloveniji, se nauči slovensko. Kako naj se človek vključi v družbo, dobi službo in normalno zaživi, če ga naš jezik sploh ne zanima?« je zapisal.
Dodal je še: »Ne bomo se vedno mi prilagajali tistim, ki pridejo od drugod. Kdor pride k nam, naj spoštuje našo državo, naše zakone in tudi naš jezik. To je osnovno spoštovanje do države, v kateri živiš.«
Pobuda prihaja tudi v zanimivem političnem trenutku. Reberšek je poslanec NSi, ministrica Mateja Ribič pa prav tako prihaja iz kvote NSi in od junija vodi novoustanovljeno ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve. Med njenimi napovedanimi prednostnimi nalogami je tudi učinkovitejša socialna politika ter preprečevanje zlorab socialnih transferjev.
Reberšek sicer vprašanje socialnih transferjev odpira že več let. Večkrat je zagovarjal stališče, da mora biti socialna pomoč namenjena predvsem ljudem, ki si preživetja ne morejo zagotoviti sami, medtem ko naj se delovno sposobne ljudi močneje spodbuja k zaposlitvi.
Zdaj bo bistveno, ali bo njegova pobuda dobila podporo ministrstva in koalicijskih partnerjev ter ali bo prerasla v konkreten predlog spremembe zakona.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook
