Slovenski vojaki bodo še naprej umirali za “tujo gospodo”, medtem ko je Hrvaška zavrnila sodelovanje v NATO misiji
ZAGREB – Hrvaški predsednik Zoran Milanović je zavrnil sodelovanje hrvaških vojakov v NATO misiji NSATU za podporo Ukrajini. Pojasnil je, da gre za zaščito Hrvaške pred potencialno nevarnostjo vpletenosti v vojni konflikt, katerega konca ni videti.
Njegova odločitev je sprožila številne razprave, saj vlada meni, da bi Hrvaška morala izpolniti svoje zavezništvo v okviru NATO. Predsednik pa se sklicuje na ustavne in nacionalne interese, pri čemer izraža resne pomisleke o posledicah takšnega sodelovanja.
Razlogi za zavrnitev sodelovanja
Milanović je v svoji izjavi poudaril, da Hrvaška ne sme postati vpletena v dolgotrajen vojni konflikt, ki bi lahko eskaliral. “Mnogi veliki konflikti so se začeli z nepremišljenimi misijami podpore, ki so se kasneje razvile v odprte vojne,” je opozoril Milanović. To izjavo je dal v svojem uradnem sporočilu za javnost.
NSATU je misija, dogovorjena na vrhu NATO julija 2024 v Washingtonu, in predvideva podporo Ukrajini skozi urjenje ukrajinskih vojakov. Milanović pa opozarja, da bi takšna misija lahko škodovala nacionalnim interesom Hrvaške, saj bi jo lahko vpletla v širši vojaški konflikt. Po njegovih besedah: “Ne smemo postati del vojaških operacij, ki niso neposredno povezane z obrambo Hrvaške ali njenih zaveznikov,” kar je izpostavil v uradnem nagovoru javnosti.
Nesoglasje med vlado in predsednikom
Hrvaška vlada je predlagala sodelovanje v misiji NSATU kot del širše operacije, potrjene s strani NATO. “Hrvaška mora izpolniti svoje zavezništvo in prispevati k obrambi zaveznikov,” je pojasnil hrvaški obrambni minister v izjavi za medije. Vendar Milanović trdi, da vlada ni pridobila njegovega soglasja, preden je sprejela odločitev o pošiljanju vojakov. To predstavlja kršitev ustave, saj predsednik Republike nosi izključno odgovornost za odobritev takšnih misij. Izjave so povzeli tudi portali, kot so Dubrovački dnevnik in Nezavisne novine.
Vloga NATO in odgovornost Hrvaške
Hrvaška že sodeluje v številnih misijah NATO, kot sta KFOR na Kosovu in SEA GUARDIAN v Sredozemlju, kjer pomaga pri zagotavljanju varnosti v regiji. “Hrvaška kot članica NATO izpolnjuje svoje obveznosti,” je poudaril Milanović v pogovoru z novinarji. Pojasnil je, da je podprl 12 od 13 predlogov za sodelovanje hrvaških vojakov v različnih misijah, kar dokazuje hrvaško zavezanost zavezništvu. Vendar je tokratno zavrnitev sodelovanja utemeljil s tem, da sodelovanje v Ukrajini ni v najboljšem interesu Hrvaške.
Humanitarna podpora Ukrajini
Milanović je jasno izrazil, da podpira humanitarno pomoč Ukrajini in da bo Hrvaška še naprej pomagala žrtvam vojne. “Ukrajina je žrtev ruske agresije in zasluži vso možno podporo, vendar brez neposrednega sodelovanja naših vojakov,” je dejal Milanović v intervjuju za Jutarnji list. Opozoril je, da je kljub ogromni vojaški pomoči, ki jo Ukrajina prejema, konec vojne še vedno nepredvidljiv, kar ustvarja nevarnost za širitev konflikta.
Zakonodajni okvir in vloga saborja
Hrvaška ustava predvideva, da mora predsednik odobriti vsako odločitev o sodelovanju hrvaških vojakov v mednarodnih misijah. Če predsednik zavrne soglasje, lahko vlada od saborja zahteva glasovanje. Za sprejem take odločitve pa je potrebna dvotretjinska večina. Milanović je ob tej priložnosti dejal: “Če bo sabor odločil drugače, bom to spoštoval, vendar vztrajam, da ta misija ni v interesu Hrvaške,” poročajo Dubrovački dnevnik in N1.
Pomen odločitve za Slovenijo in širšo regijo
Čeprav gre za notranjo odločitev Hrvaške, je ta relevantna tudi za Slovenijo in širšo regijo. Tako Slovenija kot Hrvaška sta članici NATO, in Milanovićeva odločitev sproža vprašanja, kako naj manjše države članice uravnotežijo svoje zavezništvo s skrbjo za lastne nacionalne interese. Hrvaška odločitve ne more sprejeti brez odobritve saborja, kar povečuje politično občutljivost tega vprašanja.
Zoran Milanović se je odločil, da Hrvaški ne dovoli sodelovanja v misiji NSATU, kar je utemeljil z zaščito nacionalnih interesov. “Naša naloga je zaščititi Hrvaško pred vojnim konfliktom in ohraniti mir v regiji,” je poudaril predsednik. Ta odločitev odpira pomembne razprave o vlogi manjših držav članic NATO v trenutnih krizah in njihovem prispevku k skupni obrambi. Hrvaška bo še naprej pomagala Ukrajini, vendar predvsem na humanitarni ravni, brez neposredne vojaške vpletenosti.
Napisal: N. Z.
Vir: www, IG
