Slovenski zapori prepolni: Ali bodo obsojenci ostali na prostosti?
Slovenski zapori se že dolgo soočajo s hudo prezasedenostjo, vendar se je stanje v zadnjih letih poslabšalo do točke, ko je težava postala kritična. Zasedenost slovenskih zaporov trenutno dosega kar 140 odstotkov razpoložljivih zmogljivosti, najhuje pa je v ljubljanskem zaporu na Povšetovi, kjer število zapornikov skoraj dvakrat presega predvidene kapacitete. Poleg tega se zapori soočajo s pomanjkanjem pravosodnih policistov, kar še dodatno ogroža varnostne razmere.
Varnost v zaporih pod vprašajem
Eden glavnih izzivov, s katerimi se sooča Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks), je zagotavljanje zadostnega števila pravosodnih policistov. Nenehno objavljajo razpise za prosta delovna mesta, a zanimanje je izjemno nizko. Glavni razlog za to je nizka plača, ki ob težkih delovnih pogojih ne privablja novih kadrov. Število policistov je kljub prizadevanjem občutno prenizko, da bi lahko učinkovito nadzorovali vedno večje število zapornikov, kar ogroža tako varnost zaposlenih kot tudi zapornikov.
Evropsko sodišče za človekove pravice je Slovenijo leta 2012 že obsodilo zaradi neustreznih razmer v ljubljanskem zaporu, vendar se zdi, da se zgodovina ponavlja. Zaradi prenatrpanosti zaporov prihaja do kršitev človekovih pravic, saj zaporniki nimajo zagotovljenih osnovnih pogojev za dostojno prestajanje kazni.
Zakaj so zapori tako polni?
Velik del težav je mogoče pripisati spremembam kazenske zakonodaje iz leta 2020, ko so bile za prekrške, povezane s prepovedanim prehajanjem meje, povišane kazni. Število zapornikov se je močno povečalo, predvsem zaradi tujih državljanov, ki so nezakonito prečkali mejo ali tihotapili ljudi. Velika večina teh zapornikov so tujci, kar še dodatno zapleta vprašanje njihove prestajanja kazni, saj prekinitev kazni za njih pogosto ni mogoča.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je nedavno priznala, da je stanje v zaporih skrb vzbujajoče, saj težave z zasedenostjo ogrožajo vzdrževanje reda, discipline ter izvajanje zdravstvenih in drugih programov v zaporih. V odgovor na to stanje je Državni zbor septembra 2024 sprejel novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki vladi omogoča ukrepe v primeru zaostrenih varnostnih razmer.
Rešitve v obliki začasnih ukrepov?
Sprejeta novela predvideva tri glavne ukrepe za obvladovanje prezasedenosti zaporov: možnost prekinitve prestajanja kazni, odlog začetka prestajanja kazni in opravljanje nalog pravosodnih policistov s strani nekdanjih zaposlenih v tem poklicu. Čeprav so ti ukrepi že bili uspešno preizkušeni med pandemijo COVID-19, se mnogi sprašujejo, ali bodo tokrat imeli zadosten učinek, glede na to, da velik del zapornikov zaradi varnostnih razlogov ne more biti izpuščen.
Glavni problem predstavljajo priporniki, saj zanje ukrepi ne veljajo. V Ljubljanskem zaporu na Povšetovi je kar 88 odstotkov oseb pripornikov, kar pomeni, da bo problem prezasedenosti tam ostal neodpravljen tudi ob morebitni uveljavitvi začasnih ukrepov. Poleg tega je polovica zapornikov tujih državljanov, kar omejuje možnost njihovega izpusta ali prekinitve kazni.
Izzivi za prihodnost
Vprašanje ostaja, ali bodo ti ukrepi sploh učinkoviti pri reševanju prezasedenosti zaporov. Nabor obsojencev, ki bi prišli v poštev za predčasni izpust ali prekinitev kazni, je zelo majhen, saj bodo o vsakem primeru presojali glede na varnostna tveganja. Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da bi bilo začasno izpuščenih največ 30 obsojencev, kar pa je ob trenutnem številu zaprtih oseb zgolj kaplja v morje.
Ključno vprašanje je, kako reševati problem nezakonitih prehodov meje, ki bistveno vplivajo na polnjenje slovenskih zaporov. Dokler se ta problem ne bo ustrezno naslovil, se zdi, da bodo slovenski zapori ostali prenatrpani, kar bo še naprej ogrožalo tako varnost kot tudi človekove pravice zaprtih oseb.
Napisal: E. K.
Vir: Ursiks, Freepik
