Slovenski zdravniki dosegli izjemen uspeh: 45-letnica je preživela!
Pri zdravljenju je sodelovalo približno 50 strokovnjakov, bolnica pa je po dveh letih brez zaznane bolezni. Njena največja želja je bila, da bi dočakala hčerin maturantski ples.
LJUBLJANA – Slovenska medicina je dosegla pomemben mejnik. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so prvič v Sloveniji uspešno izvedli celovito, večstopenjsko zdravljenje nevroendokrinega tumorja trebušne slinavke z zasevki v jetrih. Zdravljenje je vključevalo kemoterapijo, robotsko asistirane kirurške posege in presaditev jeter.

Bolnica, stara približno 45 let, je po dveh letih zahtevnega zdravljenja brez zaznane bolezni. Pri njenem zdravljenju je sodelovalo okoli 50 strokovnjakov različnih medicinskih področij.
Še pred desetletjem bi bile možnosti precej slabše
Bolnici so zdravniki diagnosticirali nevroendokrini tumor trebušne slinavke s številnimi zasevki v jetrih. Gre za zahtevno obliko rakave bolezni, pri kateri je izbira ustreznega zdravljenja še posebej pomembna.
Zdravljenje so začeli s kemoterapijo, na katero se je bolnica dobro odzvala. Ko je bolezen postala stabilna, so strokovnjaki začeli načrtovati kirurško zdravljenje.
»Morda bi ji še pred desetletjem lahko ponudili le paliativno zdravljenje, zdaj pa nam jo je uspelo ozdraviti,« je povedal izr. prof. dr. Blaž Trotovšek, predstojnik Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana.

Pri načrtovanju zdravljenja so se slovenski zdravniki posvetovali tudi s priznanim italijanskim kirurgom Vincenzom Mariom Mazzaferrom, ki je pomembno prispeval k razvoju meril za izbiro bolnikov za presaditev jeter.
Najprej odstranitev trebušne slinavke, nato presaditev jeter
Zdravljenje je potekalo v več fazah. Kirurgi so najprej z robotsko asistiranim posegom odstranili celotno trebušno slinavko. Sledila sta odstranitev ciste v prsnem delu telesa in presaditev jeter.
»Najprej smo opravili robotsko asistirano odstranitev celotne trebušne slinavke, nato pa presaditev jeter. Oba posega sta sama po sebi izjemno zahtevna,« je pojasnil doc. dr. Miha Petrič, abdominalni kirurg, ki je izvedel robotska posega.
Odločitev za minimalno invaziven pristop je bila pomembna predvsem zaradi okrevanja. Zdravniki so želeli, da bi se bolnica po prvem posegu čim hitreje postavila na noge in lahko nadaljevala onkološko zdravljenje.
Celoten postopek je zahteval izjemno usklajenost kirurgov, onkologov, gastroenterologov, hepatologov, radiologov, anesteziologov, intenzivistov in drugih zdravstvenih delavcev.
Že tretji dan po operaciji je vstala
Kljub zahtevnosti posegov je zdravljenje potekalo brez večjih zapletov.
Dr. Sergej Godec s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok je pojasnil, da se je bolnica že tretji dan po operaciji postavila na noge, kmalu zatem pa se je lahko vrnila domov.
Pomemben del zdravljenja je bila tudi priprava na življenje po presaditvi. Bolniki morajo po takšnem posegu dosledno upoštevati zdravniška navodila, posebno pozornost pa namenjati zdravilom, prehrani, telesni dejavnosti in preprečevanju okužb.
»V glavi sem imela samo svoja otroka«
Za medicinskimi podatki se skriva tudi pretresljiva osebna zgodba.
Ko je bolnica izvedela za diagnozo, je najprej pomislila na družino. S partnerjem sta bila ob novici tako pretresena, da sprva nista mogla niti govoriti.
»V glavi sem imela samo svoja otroka in se spraševala, ali bom sploh dočakala hčerin maturantski ples. To je bila ena prvih misli, ki so mi šle skozi glavo, in takrat sem se zares zavedela, kako zelo me je strah prihodnosti,« je opisala prve trenutke po diagnozi.

Prvi meseci so bili zanjo najtežji. Ko ji je onkolog Sanjo Finderle predstavil možnosti nadaljnjega zdravljenja, se je odločila, da bo sprejela tudi tveganje zahtevnih operacij.
»Čeprav so bile operacije tvegane, sem bila odločena, da bom izkoristila vsako možnost, ki bi mi lahko dala priložnost za življenje. V sebi sem vedela, da sem pripravljena iti do konca,« je povedala.
Ves čas so ji ob strani stali družina, prijatelji in zdravstveno osebje. Posebej se je zahvalila zdravnikom, medicinskim sestram in drugim zaposlenim, ki so jo spremljali skozi dve leti zdravljenja.
V Ljubljani želijo razvijati center odličnosti
Na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo UKC Ljubljana letno obravnavajo približno 140 bolnikov z nevroendokrinimi tumorji.
Predstojnik oddelka izr. prof. dr. David Drobne poudarja pomen dolgoletnega razvoja strokovnega znanja in sodelovanja med različnimi medicinskimi področji.
V UKC Ljubljana želijo nadaljevati razvoj obravnave teh bolnikov in vzpostaviti center odličnosti.
Dosežek slovenskih zdravnikov je pomemben tudi zato, ker kaže, da je mogoče pri skrbno izbranih bolnikih z napredovalo boleznijo uporabiti zahtevne kombinacije onkološkega in kirurškega zdravljenja, ki so bile še pred leti bistveno manj dostopne.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: UKC Ljubljana