Slovenski zet končal še eno vojno! Tu podrobnosti
Militanti so vdrli čez mejo, ubili približno 1.200 ljudi in zajeli več kot 200 talcev. Napad je šokiral svet in sprožil silovit izraelski odziv, ki je prerasel v eno najhujših vojn v zgodovini regije.
KAIRO – Po skoraj dveh letih krvavega spopada, ki je terjal deset tisoče življenj in povzročil neizmerno človeško trpljenje, sta Izrael in Hamas končno dosegla zgodovinski dogovor o premirju. V skladu z mirovnim sporazumom, sklenjenim ob posredovanju ZDA, Egipta in Katarja, je Hamas izpustil vse preostale žive izraelske talce, Izrael pa je na drugi strani izpustil več kot 1.900 palestinskih zapornikov.
Dogovor spremlja široka mednarodna podpora in ga mnogi označujejo kot najpomembnejši korak k miru na Bližnjem vzhodu po skoraj dveh desetletjih. Ključno vlogo pri pogajanjih je odigral ameriški predsednik Donald Trump, ki je bil osebno prisoten na mirovnem vrhu v egiptovskem letovišču Sharm el-Sheikh.
Spor med Izraelom in Hamasom se je znova razplamtel 7. oktobra 2023, ko je Hamas izvedel presenetljiv napad na izraelsko ozemlje. Militanti so vdrli čez mejo, ubili približno 1.200 ljudi in zajeli več kot 200 talcev. Napad je šokiral svet in sprožil silovit izraelski odziv, ki je prerasel v eno najhujših vojn v zgodovini regije.
Izraelska vojska je sprožila obsežno ofenzivo na Gazo, zračne napade in kopenske operacije, katerih cilj je bil “popolna eliminacija Hamasa”. Po podatkih palestinskih zdravstvenih oblasti je v dveh letih umrlo več kot 67.000 Palestincev, med njimi več tisoč otrok in žensk. Več kot 1,8 milijona ljudi je bilo razseljenih, uničenih pa je bilo več kot 60 odstotkov stavb v Gazi. Izrael trdi, da je med mrtvimi več tisoč borcev Hamasa, a natančne številke ostajajo sporne.
Humanitarne razmere so se močno poslabšale, bolnišnice so delovale na robu zmogljivosti, številni deli Gaze so bili več mesecev brez elektrike in pitne vode. Svetovna javnost je pozivala k prekinitvi ognja, a so se spopadi nadaljevali vse do začetka oktobra 2025, ko so bila pogajanja v Katarju končno uspešno zaključena.
ČASOVNICA DOGODKOV
- 7. oktober 2023 – Hamas izvede množični napad na Izrael, ubitih je približno 1.200 ljudi, ugrabljenih več kot 200 talcev.
- Oktober 2023 – december 2024 – Izrael izvaja zračne in kopenske napade na Gazo; Hamas izstreli več tisoč raket proti izraelskemu ozemlju.
- Januar 2025 – Trump, po vrnitvi v Belo hišo, imenuje posebnega odposlanca za Bližnji vzhod in začne diplomatske stike z Izraelom in Egiptom.
- September 2025 – intenzivna pogajanja v Dohi, kjer Katar in Egipt pomagata pri usklajevanju pogojev izmenjave talcev.
- 8. oktober 2025 – izraelska vlada potrdi Trumpov mirovni načrt za večfazno premirje.
- 12. oktober 2025 – Hamas izpusti prvih sedem talcev, naslednji dan še trinajst.
- 13. oktober 2025 – podpis mirovnega sporazuma v Sharm el-Sheikhu, kjer se zbere več kot dvajset svetovnih voditeljev.
Dogovor je označen kot “zgodovinski korak”, čeprav mnogi opozarjajo, da bo njegova izvedba zahtevna in negotova.
Donald Trump, slovenski zet, je ob podpisu sporazuma v izraelskem parlamentu povedal:
“Izrael je s pomočjo naših partnerjev dosegel vse, kar je mogoče z orožjem. Zdaj je čas, da se te vojaške zmage spremenijo v mir in blaginjo za ves Bližnji vzhod.”
Na vprašanje novinarjev v Egiptu je dodal:
“To premirje bo zdržalo. Verjamem, da ljudje v Izraelu in Palestini ne želijo več vojne. Želijo prihodnost, ne preteklosti.”
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob razglasitvi dogovora dejal, da gre za trenutek “neizmernega veselja in olajšanja” za družine talcev. V nagovoru je poudaril:
“Mir ne pomeni šibkosti. Izrael bo še naprej varoval svoje meje in državljane, a zdaj je priložnost, da končno zgradimo temelje za stabilnost.”
Netanjahu je dodal, da bo Izrael spoštoval vse dogovorjene pogoje, dokler Hamas ne bo znova ogrožal izraelske varnosti.
Kaj vsebuje mirovni sporazum?
Dogovor določa takojšnjo ustavitev vseh vojaških operacij, umik izraelskih sil na predhodno določene linije v 24 urah in popolno izpustitev vseh talcev v roku 72 ur po začetku umika. Izrael mora hkrati nadaljevati postopno izpustitev palestinskih zapornikov.
V dogovor je vključena tudi prisotnost približno 200 ameriških vojakov, ki bodo delovali kot tehnični nadzorniki v sodelovanju z Združenimi narodi in egiptovskimi silami. Mirovni sporazum predvideva odprtje vseh mejnih prehodov v Gazo za humanitarno pomoč, obnovo infrastrukture ter obnovo električnega in vodnega omrežja.
Prva faza se bo izvajala 90 dni, nato bo sledila druga, ki vključuje pogovore o dolgoročni politični ureditvi Gaze in morebitnem vračanju palestinske samoupravne oblasti. Ena ključnih točk, ki še ostaja odprta, je razorožitev Hamasa – pogoj, ki ga Izrael vidi kot ključen za trajen mir, Hamas pa kot “uničenje odpora”.
Kako dalje?
Čeprav je dogovor sprejet z navdušenjem, mednarodni opazovalci opozarjajo, da bo njegovo izvajanje izjemno zahtevno. Gaza je porušena, prebivalstvo izčrpano, nezaupanje med stranema pa globoko. Vendar mnogi vidijo v tem dogovoru simbolično prelomnico – prvo resno priložnost za mir po desetletjih nasilja.
Egiptovski predsednik Abdel Fattah el-Sisi je dejal, da “to ni konec zgodbe, temveč začetek novega poglavja, v katerem mora prevladati dialog nad orožjem”. Generalni sekretar ZN António Guterres je dodal, da bo “mir obstal le, če bosta obe strani spoštovali človečnost in mednarodno pravo”.
V svetu, ki je dve leti nemočno opazoval trpljenje v Gazi, sporazum pomeni redko zmago diplomacije nad orožjem. Ali bo trajen, bo pokazal čas — a po dolgih mesecih teme se je na Bližnjem vzhodu vsaj za trenutek prižgala luč upanja.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
