So jim lagali? Javil se nam je Iztok: Golob je obljubljal dom, dobili smo prazne besede
Po objavi prvega prispevka o šestčlanski družini Irmančnik iz Šmartnega ob Dreti so se nam oglasili z dodatnimi pojasnili in natančnimi odgovori na vprašanja, ki so zanimala tudi številne bralce. Njihovi odgovori razkrivajo zapleteno časovnico sestankov, obljub, sprememb odločitev in – kot pravijo sami – občutek, da jih je sistem postopoma izrinil na rob.
Gre za zgodbo, ki ni več le osebna tragedija ene družine, temveč tudi vprašanje delovanja države po največjih poplavah v novejši zgodovini Slovenije.
Od upanja do popolne izgube zaupanja
»V zadnjih dveh letih in pol se je dogajalo toliko, da bi o tem lahko napisal knjigo,« začne Iztok Irmančnik.
Po njegovih besedah se od začetnega upanja, da bo za družino poskrbljeno, ni zgodilo nič pozitivnega. Vsak nov sestanek z državnimi institucijami je pomenil nov udarec.
Družina je bila v tem času v stalnem stiku z Državna tehnična pisarna (DTP) na Ljubnem, s predstavniki vlade in več ministrstvi. Med drugim navajajo stike z Boštjanom Šeficem ter predstavniki ministrstva za naravne vire, ministrstva za solidarnost, MNVP in ZRMK.
Skupno so imeli:
- štiri sestanke v Ljubljani,
- dva sestanka na Občini Nazarje,
- en sestanek na terenu,
- štiri oglede objekta s strani DTP.
»Naša mnenja niso bila upoštevana na nobenem izmed sestankov, prav tako ne v sanacijskem elaboratu,« poudarjajo.
Najprej rušenje, nato umik – brez razlage
Eden ključnih prelomov v zgodbi se je zgodil v začetku leta 2024. Januarja so bili uradno uvrščeni na seznam objektov za rušenje in nadomestno gradnjo. To je družini prvič dalo občutek, da država priznava, da hiša ni več primerna za bivanje.
Julija istega leta pa so bili – kot pravijo – ustno obveščeni, da so s seznama odstranjeni.
»Brez jasne razlage, brez pisne obrazložitve, brez predstavitve alternativnih rešitev,« opisujejo.
Na sestanku so bili prisotni predstavniki DTP, občine in ministrstev, vendar konkretnih protipoplavnih ukrepov družini ni predstavil nihče.
Sanacija, ki ne zagotavlja varnosti
V prvotnem poročilu DTP je bilo zapisano, da objekt potrebuje rekonstrukcijo ali novogradnjo. Kasneje so se te navedbe spremenile: družini naj bi pripadala zgolj sanacija, ki bi hišo vrnila v stanje pred poplavami – brez dodatne zaščite pred prihodnjimi poplavami.
»To pomeni, da naj se z otroki vrnemo v hišo, v katero je voda leta 2023 drla skozi okna in kjer je bila višina vode višja od naših najmlajših otrok,« opozarja Irmančnik.
Po sanacijskem elaboratu bi jim najprej pripadalo približno 17.000 evrov, nato so po opozorilu družine zaradi napake v izračunu znesek spremenili. Na popravek so čakali tri mesece, brez opravičila. Končni znesek, ki ga država ponuja, znaša približno 25.000 evrov.
Pravna podlaga pred varnostjo otrok
Po navedbah družine jim odgovorni ves čas ponavljajo, da za drugačno rešitev ni pravne podlage. A hkrati jih silijo nazaj v hišo:
- ki je vlažna,
- ki stoji na poplavnem območju,
- ki je ni dovoljeno razširiti ali povišati,
- in ki je bila poplavljena že petkrat pred letom 2023.
»Slepo naj verjamemo, da vode na tem področju ne bo več, čeprav izkušnje govorijo ravno nasprotno,« dodajajo.
Zapisnike sestankov imajo, vendar – kot poudarjajo – v njih ni zapisanih njihovih pripomb, argumentov ali opozoril. Ostale so zgolj navedbe pravnih podlag.
»Ti dokumenti so nas razčlovečili. V njih ni otrok, ni strahu, ni realnosti življenja v poplavnem območju,« pravijo.
Tole sporočajo predsedniku vlade
Na vprašanje, kaj bi danes sporočili odgovorni osebi v državi, Iztok Irmančnik odgovarja neposredno:
»(Predsedniku vlade, gospodu Robertu) Golobu sporočamo, da so njegove obljube prazne marnje in da smo dve leti in pol po poplavah še vedno v poplavnem blatu, iz katerega ne moremo, ker nimamo sredstev, da bi se preselili na varno in nepoplavno lokacijo.«
Družina poudarja, da donacij niso izbrali kot prvo možnost. A ko so izčrpali vse institucionalne poti, druge izbire niso imeli. V hišo se ne morejo vrniti, prodati je ne morejo, nova pa jim je brez pomoči nedosegljiva.
Njihov primer odpira širše vprašanje: kaj se zgodi z družinami, ki po poplavah obstanejo med spremenjenimi odločitvami, sanacijskimi elaborati in pravnimi razlagami – brez realne, varne rešitve.
Odgovore še čakamo
Uredništvo NaDlani.si se je z vprašanji glede konkretnega primera obrnilo na pristojne institucije in odgovorne državne organe. Njihove odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.
Do takrat pa ostaja dejstvo: za družino Irmančnik poplave niso zgodba iz preteklosti, temveč vsakodnevna realnost.
Pripravil: N. Z.
Vir: družina Irmačnik
