So vas izbrisali s čakalne liste? Odkrito, kaj se dogaja v zdravstvu
Se v slovenskem zdravstvu res dogajajo čudeži? Uradni podatki NIJZ kažejo, da se je število pacientov, ki predolgo čakajo na zdravstvene storitve, prepolovilo – in to čeprav so se čakalne dobe podaljšale. Kako je to mogoče? Administrativni triki, sistemske spremembe ali zgolj bolniki, ki so se naveličali čakanja in odnehali?
Povprečne čakalne dobe rastejo, število čakalnih vrst upada?
Če se podatki ne bi nanašali na zdravstvo, bi bil to skoraj smešen paradoks. Med aprilom 2024 in februarjem 2025 so se povprečne čakalne dobe za 375 zdravstvenih storitev podaljšale: s 55 na 60 dni za zelo hitre napotitve, s 120 na 126 dni za hitre primere in s 166 na 189 dni za redne. Ampak število bolnikov, ki so čakali nad dopustno dobo? Padlo na polovico! S 147.843 na 74.365 oseb.
Še bolj osupljivi so podatki iz enega samega tedna, med 5. in 12. septembrom 2024. Kot prikazujejo analize, ki jih je na podlagi uradnih podatkov NIJZ predstavil zdravnik Igor Muzević, se je število čakalnih primerov dramatično zmanjšalo, čeprav se čakalne dobe niso bistveno skrajšale.
“Ob povsem nespremenjeni čakalni dobi se je skoraj polovica bolnikov, v drugem septembrskem tednu, naveličala čakati nad dopustno dobo,” je cinično zapisal Muzević na omrežju X (prej Twitter).
Čudeži se še dogajajo.
Med proučevanjem čakalnih dob in brskanjem po uradnih podatkih NIJZ na spletni strani:https://t.co/3URQvyv0fW
sem prišel do zanimivih podatkov.
Med aprilom 2024 in februarjem 2025 je kljub povečanju povprečne čakalne dobe za 375 različnih storitev s 55… pic.twitter.com/Y2VcK1cdWE— Igor Muzevic (@igor_muzevic) March 4, 2025Odkrili smo, kje so cene za isto zobozdravstveno storitev za skoraj 3-krat nižje! Preverite tukajAli ste kdaj pomislili, kako daleč ste pripravljeni iti – dobesedno in finančno – za popoln nasmeh? Cene zobozdravstvenih storitev lahko nihajo od povsem sprejemljivih do vrtoglavo visokih. Kaj
Manipulacija s številkami?
Kako je to sploh mogoče? Obstaja več možnih razlag. Ena je, da so bolniki resnično odpovedali preglede, ker so izgubili potrpljenje. Druga? Da gre za administrativno prilagajanje podatkov.
NIJZ sicer zagotavlja, da so njihovi podatki sproti posodobljeni in da se sezname čisti, kadar pacienti ne potrdijo termina ali so preusmerjeni v drugo kategorijo. Ampak – je to pojasnilo dovolj? Ali gre zgolj za statistični trik, ki prikriva realno stanje?
Kaj pravijo strokovnjaki?
Strokovna javnost je do takšnih nenadnih sprememb skeptična. Predstavnik zdravniške zbornice, ki ni želel biti imenovan, je za Delo komentiral: “Takšna nihanja v podatkih so zelo nenavadna. Če se število čakalnih primerov zmanjšuje, bi morali videti tudi skrajšanje čakalnih dob, pa tega ni. To odpira vprašanja o metodologiji zbiranja podatkov.”
Po podatkih OECD so dolge čakalne dobe eden glavnih kazalnikov slabega delovanja zdravstvenega sistema. Nenadno zmanjšanje števila pacientov brez vidnih izboljšav v sistemu je torej – milo rečeno – sumljivo.
Kako naprej?
Treba bo zahtevati več transparentnosti. Javnost ima pravico vedeti, zakaj so se števila tako drastično spremenila in kako se podatki dejansko zbirajo. Ni dovolj zgolj objaviti številk – potrebujemo jasne odgovore.
In dokler jih ne dobimo?
Bodo tisti, ki v resnici še vedno čakajo, ostali v tišini.
Pripravil: N. Z.
Vir: NIJZ, Delo, OECD, X (Twitter) – Igor Muzević
