
Socialni transferji: Pregled vrednosti
Socialni transferji so v drugi polovici leta 2023 naslovnice polnili iz povsem napačnih razlogov. Če smo dolgo ugibali, ali se bodo socialni transferji uskladili z inflacijo leta 2024, smo ugotovili, da se bodo. To je odličen trenutek, da preverimo, kaj socialni transferji sploh so, kakšna je njihova višina, kdo so prejemniki in druge informacije. Kdaj lahko te pričakujete, pa si poglejte tukaj, še bolj podrobno pa najdete na tej spletni strani.
Kaj so socialni transferji?
S socialnimi transferji se gospodinjstvom in posameznikom dodelijo ugodnosti za njihovo razbremenitev zaradi določenih tveganj ali potreb. Socialni transferji, razvrščeni po vrstah po standardni statistični klasifikaciji, vključujejo denarne transferje in transferje v naravi (EUROSTAT). Transfer v naravi je sestavljen iz posameznega blaga ali storitve, ki se zagotavlja posameznim gospodinjstvom brezplačno ali po ekonomsko nepomembnih cenah (npr. subvencije posameznikom, ki ne morejo samostojno opravljati vsakodnevnih nalog).
Socialni transferji so razdeljeni glede na to, ali posamezniki prispevajo v zavarovanje. Če prispevajo, gre za pravice iz zavarovanj, kot je na primer nadomestilo za brezposelnost. Če pa posamezniki ne prispevajo v zavarovanje, se ti prejemki ne obdavčijo, primer tega je denarna socialna pomoč. Da poenostavimo: transferji, ne glede na to, ali izhajajo iz zavarovanja ali ne, so skupno poimenovani kot socialni transferji in se obravnavajo enako.

Slovenija ima v evropskem merilu visoko stopnjo učinkovitosti sistema socialne zaščite. Zaradi prejemkov iz naslova sistema socialne zaščite je v letu 2020 v Sloveniji 44,6 % manj ljudi tvegalo revščino kot bi jo brez prejemkov iz tega naslova, medtem ko je v povprečju v evropskih državah revščino tvegalo 33,6 % manj oseb.
»Z revščino se spopadajo vse družbe na svetu. Poleg prikrajšanosti v finančnem smislu ta prinese marginalizacijo in socialno izključenost. Naša naloga je, da tako s finančno in materialno kot nematerialno pomočjo zagotovimo socialno varnost in dostojanstvo posameznikom in družinam, ki si sredstev za preživetje ne morejo zagotoviti sami, ter jim pomagamo pri vključevanju v družbo in iskanju zaposlitve,« zapisujejo pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Koliko socialnih transferjev je?
Ministrstvo izplačuje socialne transferje preko centrov za socialno delo in Zavoda za zaposlovanje, nekatere pravice pa financirajo občine. Poročilo, ki ga objavljajo na mesečni ravni, vsebuje relevantne informacije o dinamiki plačil in števila upravičencev do socialnih transferjev ter omogoča mesečni pregled dinamike in obsega transferjev na podlagi istih meril oziroma enotnega pristopa za vse transferje.
Poročilo trenutno zajema 28 različnih socialnih transferjev, vključno z nadomestilom za brezposelnost, kar predstavlja večino izplačanih transferjev ministrstva.
Kateri socialni transferji so najvišji?
Podatki za leto 2019 kažejo, da so največji transferi, merjeni z zneskom, starševska nadomestila, otroški dodatek, denarna socialna pomoč, denarna nadomestila za brezposelnost in državna štipendija. V letu 2019 je skupni znesek izplačan za transferje, za katere so na voljo podatki, znašal 1 milijardo in 291 milijonov evrov. Od tega 81 milijonov evrov izplačujejo občine za pravice oprostitve plačil socialno varstvenih storitev, družinskega pomočnika in subvencije najemnine.
Glede na število posameznikov, ki so upravičeni do posamezne pravice, so največji transferji otroški dodatek, dodatek za veliko družino, denarna socialna pomoč in državna štipendija.

Primer višine socialnih transferjev v letu 2022
V letu 2022 je bila za transferje, za katere so na voljo podatki, skupno izplačana 1 milijarda in 698 milijonov evrov. Od tega so 88 milijonov evrov izplačale občine (gre za pravice do oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, družinskega pomočnika in subvencije najemnine). Znesek izplačanih transferjev se je v letu 2022 glede na leto 2021, brez upoštevanja zneskov za transferje ZRSZ, zvišal za 63,9 milijona evrov.
Največ upravičencev v letu 2022 je bilo do transferjev: otroški dodatek (število otrok), denarna socialna pomoč, subvencija vrtca, državna štipendija in pravica do kritja polne vrednost zdravstvenih storitev. Povprečno mesečno število upravičencev se je v 2022 glede na 2021 najbolj zvišalo pri pravicah državna štipendija (za 2,9 tisoč), osebna asistenca (za 0,9 tisoč) in otroški dodatek (za 0,7 tisoč). Najbolj se je število upravičencev znižalo pri pravicah denarna socialna pomoč (za 18 tisoč), kritje polne vrednosti zdravstvenih storitev (za 10,9 tisoč) in pomoč ob rojstvu otroka (za 3,5 tisoč).

Povprečni mesečni znesek transferja, ki ga je prejemnik prejel v letu 2022, se razlikuje glede na transfer, in sicer z najvišjih 3.782 EUR za osebno asistenco do 63 EUR za otroški dodatek. Povprečni mesečni transfer na upravičenca za nadomestilo za brezposelnost je znašal 854 EUR bruto; za denarno socialno pomoč 239 EUR, izredno denarno socialno pomoč 214 EUR in varstveni dodatek 159 EUR. Največje medletne rasti zneska na upravičenca v 2022 so bile pri družinskem pomočniku (93 %), starševskem dodatku (28 %), delnemu plačilu za izgubljeni dohodek (23 %) in državni štipendiji (12 %).
Glede na spol je bilo do DP v letu 2022 v povprečju mesečno upravičenih približno 3000 več moških kot žensk. Med upravičenci je bilo več žensk kot moških le v starostnih skupinah nad 75 let in 18-34 let. Pri IDP in VD pa je bilo med upravičenci žensk več kot moških med starimi 55 – 64 let, še posebej pa je bilo njihovo število večje med starimi nad 75 let.
Povprečni znesek na upravičenca je bil pri DP in IDP najvišji za samske osebe in enostarševske družine z enim otrokom (slika 11 v statistični prilogi), medtem ko je znesek VD na upravičenca najvišji za enostarševske družine z otroki (vendar je število teh upravičencev zelo majhno).
Med upravičenci do DSP je bilo v 2022 več kot 30 % registrirano brezposelnih (mesečno v povprečju 25 tisoč). Starostna struktura registrirano brezposelnih, ki so upravičenci do denarne socialne pomoči, se v zadnjih treh letih ni bistveno spremenila. Največ med njimi je starih 35-44 let, sledijo jim stari 45-54 let in 26-34 let.

Socialni transferji in njihove kratice
V mnogih dokumentih, člankih in zakonih se socialni transferji navajajo zgolj s kratico. Seveda je pred tem navada in obveza, da je zapisan poln naziv socialnega transferja, ob njem pa kratica. Da bi se temu izognili, smo pripravili seznam najpogostejših socialnih transferjev in njihovih kratic:
- OD – otroški dodatek
- DVD – dodatek za veliko družino
- DNO – dodatek za nego otroka
- PRO – pomoč ob rojstvu otroka
- SD – starševski dodatek
- DPID – delno plačilo za izgubljeni dohodek
- SN – starševska nadomestila
- KDČ – prispevki zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
- REJ – rejnine
- ID – izvozne dajatve
- V, VI- vinjete družina, vinjete invalidi
- PRO COVID-19- Solidarnostni dodatek za novorojence 101. čl. ZIUPOPDVE – COVID-19
- Draginjski OD- Draginjski dodatek za otroke 2. čl. ZZUODOD
- DPID DR – Delno plačilo za izgubljeni dohodek družinskega pomočnika
- DS, Zois STIP – državne štipendije, Zois štipendije
- DSP – denarna socialna pomoč
- VD – varstveni dodatek
- ED – energetski dodatek po 2. in 3.členu ZZUOPD
- KD – komunikacijski dodatek
- OA izvedenci – osebna asistenca

VIR: gov.si
Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com