Socialno pomoč v Sloveniji prejema skoraj 66.000 ljudi: kdo je do nje upravičen in koliko lahko prejme?
Denarno socialno pomoč v Sloveniji prejema skoraj 66.000 ljudi, vendar med njimi niso samo brezposelni. Do nje so lahko upravičeni tudi zaposleni z nizkimi prihodki, družine z otroki in starejši. Zneski, ki jih določa država, se precej razlikujejo, pri odločanju pa ni pomembna samo višina mesečnega dohodka.
LJUBLJANA – Po najnovejših podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je bilo avgusta 2026 v Sloveniji 65.974 upravičencev do denarne socialne pomoči, kar je 3,6 odstotka manj kot leto prej. Zmanjševanje števila upravičencev je po pojasnilih UMAR povezano tudi z upadanjem dolgotrajne brezposelnosti. Kljub temu denarna socialna pomoč ostaja pomemben vir preživetja za številna gospodinjstva, katerih prihodki ne zadoščajo za osnovne življenjske potrebe.
Koliko znaša denarna socialna pomoč v letu 2026?
Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. aprila 2026 znaša 507,43 evra mesečno. Gre za znesek, na podlagi katerega se določajo cenzusi za različne skupine upravičencev. Pri družinah se upošteva število članov, pri delovno aktivnih osebah pa tudi obseg dela.
Po podatkih ministrstva znaša cenzus za samsko zaposleno osebo, ki dela več kot 128 ur mesečno, 766,22 evra. Pri štiričlanski družini z dvema brezposelnima staršema in dvema otrokoma pa doseže 1.395,43 evra.
Dejanska višina pomoči je odvisna od prihodkov, premoženja, prihrankov in drugih zakonsko določenih okoliščin. Če ima posameznik ali družina lastne dohodke, se ti praviloma upoštevajo pri izračunu, zato je izplačilo lahko precej nižje od navedenega cenzusa.
Socialno pomoč lahko prejemajo tudi zaposleni
Denarna socialna pomoč ni vezana izključno na brezposelnost. Namenjena je tudi posameznikom in družinam, katerih dohodki kljub zaposlitvi ne dosegajo zakonsko določenega minimalnega dohodka.
Pri delovno aktivnih upravičencih se upošteva dodatek za delovno aktivnost, katerega višina je odvisna od obsega opravljenega dela. Zato je cenzus za samsko osebo, ki dela več kot 128 ur mesečno, višji kot za delovno neaktivno samsko osebo.
Na primer, če ima samska delovno aktivna oseba 650 evrov mesečnega dohodka, ki se upošteva pri izračunu, znaša razlika do cenzusa 766,22 evra natanko 116,22 evra. To je zgolj informativni izračun, saj o dejanski upravičenosti odloči center za socialno delo po preverjanju vseh pogojev.
Prihranki in premoženje lahko vplivajo na odločitev
Pri ugotavljanju upravičenosti se poleg rednih prihodkov preverja tudi premoženjski položaj gospodinjstva. Po uradnih podatkih se pri samski osebi praviloma upoštevajo prihranki nad 1.522,29 evra, pri družini pa nad 2.500 evrov.
Za nekatere starejše in trajno nezaposljive osebe veljajo višje meje. Pri samski osebi, ki je trajno nezmožna za delo, trajno nezaposljiva ali izpolnjuje predpisani starostni pogoj in ni zaposlena, meja znaša 2.500 evrov. Pri družinah, v katerih je takšna oseba član gospodinjstva, pa 3.500 evrov.
Preseganje navedenih zneskov še ne pomeni nujno samodejne zavrnitve vloge. Center za socialno delo pri odločanju upošteva celoten materialni položaj in pravila o premoženju.
Starejši lahko pomoč prejemajo tudi daljše obdobje
Denarna socialna pomoč se praviloma dodeli za omejen čas. Ob prvi vlogi je to običajno od enega do treh mesecev, pri ponovnem uveljavljanju pravice pa lahko obdobje traja do šest mesecev.
Posebna pravila veljajo za osebe, pri katerih zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja. V takšnih primerih je mogoče pomoč dodeliti za obdobje do enega leta.
Pod določenimi pogoji se lahko pomoč dodeli tudi trajno, med drugim trajno nezaposljivim oziroma trajno nezmožnim za delo ter nezaposlenim ženskam, starejšim od 63 let, in moškim, starejšim od 65 let. Pri tem morajo biti izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji.
Ali morajo prejemniki socialne pomoči opravljati delo?
Vprašanje obveznosti prejemnikov denarne socialne pomoči je bilo 11. oktobra 2026 tudi predmet posvetovalnega referenduma. Volivci so odločali o predlogu, da bi morali delovno sposobni upravičenci, ki nimajo objektivnih ovir za delo, aktivno opravljati družbenokoristno delo.
Po delnih rezultatih referenduma je predlog podprla večina sodelujočih volivcev. Ker je šlo za posvetovalni referendum, glasovanje samo po sebi ni spremenilo veljavne zakonodaje.
Po veljavnih pravilih morajo delovno sposobni brezposelni upravičenci praviloma sodelovati z Zavodom RS za zaposlovanje in izpolnjevati predpisane obveznosti pri iskanju zaposlitve. Neizpolnjevanje teh obveznosti brez upravičenega razloga lahko vpliva na upravičenost do pomoči.
Vendar podatek o skoraj 66.000 upravičencih ne pomeni, da gre za enako število delovno sposobnih brezposelnih oseb. Med upravičenci so tudi otroci, zaposleni z nizkimi prihodki, starejši in ljudje z zdravstvenimi omejitvami.
Izredna socialna pomoč tudi za drva, elektriko in nujne stroške
Poleg redne denarne socialne pomoči obstaja tudi izredna denarna socialna pomoč. Namenjena je posameznikom in družinam, ki zaradi okoliščin, na katere niso mogli vplivati, ne morejo pokriti nujnih stroškov, povezanih s preživljanjem.
Med takšne stroške lahko spadajo nakup kurjave, poračun električne energije ali nakup nujno potrebnega gospodinjskega aparata. Pomoč se ne dodeljuje samodejno, temveč mora prosilec navesti namen in višino potrebnih sredstev.
Prejeto pomoč je treba praviloma porabiti v 30 dneh, dokazila o namenski porabi pa predložiti v 45 dneh od prejema. Če sredstva niso namensko porabljena ali dokazila niso predložena, lahko to vpliva na možnost pridobitve nove izredne pomoči.
O upravičenosti odloča center za socialno delo
Denarna socialna pomoč se uveljavlja z vlogo pri pristojnem centru za socialno delo. Ta na podlagi podatkov o dohodkih, premoženju, družinskih članih in drugih okoliščinah ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev.
Čeprav se je število upravičencev v zadnjem letu zmanjšalo, ostajajo razlogi za prejemanje pomoči različni. Izguba zaposlitve je le eden izmed njih. Nizki prihodki, bolezen, nezmožnost za delo ali zahtevne družinske okoliščine lahko prav tako vplivajo na materialni položaj gospodinjstva. Prav zato samo število prejemnikov ne daje celotne slike o tem, kdo v Sloveniji potrebuje denarno socialno pomoč in zakaj.
Vir: UMAR, Ekonomsko ogledalo 6/2026; GOV.SI, Denarna socialna pomoč; Državna volilna komisija
Pripravil: K. J.
