Slovenski duhovnik Marko Ivan Rupnik obtožen spolnega izkoriščanja redovnic (FOTO)
Po letih očitkov o zlorabah in molku se v Vatikanu končno začenja postopek proti slovenskemu duhovniku in umetniku Marku Ivanu Rupniku. Žrtve upajo, da bo proces prinesel resnico in pravico – ne le njim, temveč tudi Cerkvi.
Konec molka
Vatikan je imenoval pet sodnikov, ki bodo vodili postopek proti Marku Ivanu Rupniku, nekdanjemu jezuitu in enemu najvplivnejših cerkvenih umetnikov sodobnosti. Po navedbah Svetega sedeža gre za neodvisno sodišče, sestavljeno iz laikov in klerikov, ki niso povezani z Dikasterijem za nauk vere.
Primer je sprožil val odzivov po Evropi, saj Rupnika že več let spremljajo resne obtožbe o psihološnem in spolnem izkoriščanju žensk, med njimi tudi redovnic. Po navedbah Vatikana gre za več kot trideset domnevnih žrtev, večina naj bi bila zlorabljena v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v okviru skupnosti Loyola v Ljubljani.
Žrtve: “Ne iščemo maščevanja, ampak resnico”
Odvetnica Laura Sgrò, ki zastopa več žrtev, je poudarila, da bo sojenje ključno za obnovo zaupanja v Cerkev. “Te ženske predolgo čakajo na pravico,” je dejala. “Ta proces ne bo koristil le njim, ampak tudi instituciji, ki mora dokazati, da zna pogledati resnici v oči.”
Nekdanje redovnice, ki so spregovorile javno, opisujejo zlorabo moči, duhovne manipulacije in ponižanja, ki so jih doživljale pod Rupnikovim vodstvom. Njihovo sporočilo je enotno – želijo, da se resnica prizna in da Cerkev pokaže ničelno toleranco do vsakršne oblike zlorabe.
Sprememba v Vatikanu
Proces se bo odvijal pod okriljem papeža Leona XIV., ki je napovedal večjo preglednost v primerih spolnih zlorab v cerkvenih vrstah. Žrtve poudarjajo, da je prav to prvič, da Vatikan resno obravnava Rupnikov primer po letih tišine in notranjih nasprotij.
“Zdaj je čas za dejanja, ne več za molk,” pravi ena od žrtev, ki želi ostati anonimna.
Umetnik, ki je pustil sledi po svetu
Rupnik velja za izjemno vplivnega umetnika – njegova dela krasijo številna svetišča po svetu, med drugim v Lurdu, Fatimi, Vatikanu in tudi v več cerkvah po Hrvaški in Sloveniji. A ta umetniška zapuščina danes budi nelagodje, saj žrtve opozarjajo, da jih prisotnost njegovih mozaikov spominja na travme.
Več evropskih škofij že razmišlja o umiku njegovih del iz sakralnih prostorov, kar bi bil pomemben simbolični korak v smeri spoštovanja žrtev.
Začetek nove dobe?
Primer Rupnik bi lahko postal prelomnica v odnosu Cerkve do spolnih zlorab, posebej v primerih, kjer so obtoženi duhovniki z vplivom in močjo. Vatikan napoveduje, da bo proces odprt in voden z največjo možno mero transparentnosti.
Žrtve pa vztrajajo pri preprosti resnici: “Ne želimo maščevanja. Želimo, da se sliši naš glas.”
Pripravil: I.M.
Vir: 24Sata
