Šok, danes dva potresa, tako močno nas ni streslo že lep čas! Ste čutili?
Današnji dan, 10. januarja 2025, je Slovenijo zaznamoval s kar dvema potresoma, ki sta pretresla tla in – vsaj enega od njih – tudi prebivalce. Čeprav ni bilo hujše škode, se ljudje sprašujejo: ali nas narava opozarja na nekaj večjega?
Ob 2.42 zjutraj, ko večina še mirno spi, je seizmograf zabeležil potres z magnitudo kar 3,0. Epicenter se je nahajal 11 kilometrov severovzhodno od Humina (Gemona Del Friuli, Italija), a ga je – kljub oddaljenosti – čutilo tudi nekaj prebivalcev na slovenski strani meje. Ni presenetljivo, da je bil ta potres čutiti v Beneški Sloveniji, kjer tla pogosteje tresejo. Tako močnega potresa na slovenskih tleh že lep čas nismo imeli. Je to začetek?
Manj kot osem ur pozneje, ob 10.04 dopoldne, se je zgodil še en potres, tokrat z magnitudo 1,4 in epicentrom 7 kilometrov južno od Jelšan. Čeprav je bil ta precej šibkejši in ga ljudje niso zaznali, se ne moremo izogniti občutku, da se narava v zadnjih dneh ne umiri.
Slovenija na trhlih tleh?
Pogled na seizmološke podatke zadnjih dni pokaže zanimivo sliko. V zadnjih treh dneh je bilo na ozemlju Slovenije in bližnjih območjih zabeleženih kar pet potresov. Najmočnejši med njimi, ki se je zgodil danes ponoči, je prebudil vprašanja o potresni varnosti v Sloveniji. Če k temu dodamo še potres z magnitudo 1,4, ki je bil zabeležen pri Domžalah 9. januarja in ga je čutilo kar 34 ljudi, dobimo vtis, da tla postajajo vse bolj nemirna.
Zakaj je to pomembno? Slovenija, umeščena na stičišče Alp in Dinarskega gorstva, je že dolgo znana po tektonski dejavnosti. Regija leži na prelomnici med Jadransko in Evrazijsko ploščo, kar pomeni, da so potresi, čeprav majhni, tu skoraj stalnica. A čeprav večina teh dogodkov ostane neopaznih, je treba vedeti, da je bil tudi močni potres v Posočju leta 1998 predhodno zaznamovan z več manjšimi premiki tal.
Smo pripravljeni?
Pogostost potresov v zadnjih dneh je lahko le naključje, lahko pa pomeni tudi nekaj več. Potres z magnitudo 3,0 ni povzročil škode, a kljub temu je bil čutiti dovolj daleč, da nas spomni, kako pomembna je potresna varnost. Ali Slovenci vemo, kako ravnati, če nas preseneti močnejši potres?
V urbanih območjih, kjer so zgradbe goste in infrastruktura kompleksna, lahko tudi manjši potresi povzročijo težave, kot so poškodbe starejših stavb, plazovi ali težave z električnim omrežjem. Prav zato je nujno, da prebivalci, predvsem tisti na seizmično bolj aktivnih območjih, kot so Posočje, Ljubljanska kotlina ali Bela krajina, poznajo osnovne ukrepe.
Kaj lahko pričakujemo?
Po mnenju seizmologov današnja dogodka ne pomenita nujno, da bo sledil močnejši potres, a situacijo je treba spremljati. Spomnimo se: že leta 2020 so seizmologi napovedovali, da je območje Balkana – vključno s Slovenijo – izpostavljeno cikličnim potresom, ki se pojavljajo vsakih nekaj desetletij.
Pomembno je vedeti, da se potresi večinoma zgodijo brez opozorila, zato moramo biti vedno pripravljeni. Svetuje se, da imamo doma zaloge vode, hrane in baterijske svetilke, saj močnejši potresi lahko za nekaj dni ohromijo osnovne storitve. Poleg tega naj se ljudje izogibajo prenatrpanih ulic in potencialno nevarnih območij po močnem tresenju.
Bodimo odgovorni – narava ne čaka!
Današnja potresa, čeprav majhna v globalnem kontekstu, sta opomin, da Slovenija ostaja del potresno aktivnega območja. Prav zato je izjemno pomembno, da ohranimo zavest o naravni nevarnosti. Spremljajmo uradne informacije, poslušajmo strokovnjake in se – predvsem – naučimo prepoznati, kako lahko zaščitimo sebe in svoje bližnje.
Napisal: N. Z.
Vir: ARSO
