Sprejet Šutarjev zakon v Sloveniji: Romi trdijo, da jih obravnavajo kot grožnjo
Slovenska vlada se je znašla na udaru obtožb, da romska naselja spreminja v »varnostne cone«, potem ko je sprejela zakon, ki policiji daje široka pooblastila za preiskave in nadzor na tako imenovanih »visokorizičnih« območjih. Kontroverzni zakon, ki ga je parlament potrdil v ponedeljek opolnoči, so kritiki označili za diskriminatoren, saj naj bi »celotno manjšino obravnaval kot varnostno grožnjo«, poroča The Guardian.
Zakon je dobil ime »Šutarjev zakon« po Alešu Šutarju, ki je bil prejšnji mesec ubit v spopadu z 21-letnim Romom pred nočnim klubom LokalPatriot v Novem mestu, potem ko je prišel na pomoč sinu. Incident je sprožil množične ulične proteste, razporeditev policije v romskih naseljih in odstopa dveh ministrov. Premier Robert Golob iz stranke Gibanje Svoboda je odgovoril z obljubo novih varnostnih ukrepov, ki jih je opisal kot ukrepe »ne proti kateri koli etnični skupini, temveč proti samemu kriminalu«.
Razširjena policijska pooblastila
Čeprav je bil Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev javne varnosti pred končnim glasovanjem omiljen, je obdržal vrsto spornih določb. Po novih pravilih bo policija lahko brez sodne odredbe vstopila v nepremičnino ali vozilo znotraj »varnostno tveganega območja«, če bo to »neizogibno potrebno za zaščito ljudi za nujni zaseg strelnega orožja«.
Dovoljeno jim bo tudi uporabljati tehnična sredstva za snemanje, kot so droni ali sistemi za prepoznavanje registrskih tablic, kadar ocenijo, da so ogrožena življenja ali premoženje. Odločitev o tem, katera območja bodo geografsko opredeljena kot »varnostno tveganja«, bo na podlagi varnostne ocene sprejel generalni direktor policije.
Ostro kritiziranje in obtožbe diskriminacije
Mensur Haliti, podpredsednik Romske fundacije za Evropo, je zakon označil za diskriminatoren in pozval Evropsko komisijo, naj preveri njegove določbe. »Ta zakon spremeni cela naselja v varnostne cone, njihove prebivalce pa v varnostne kategorije. Znižuje politično ceno usmerjanja proti tistim, ki so že izključeni iz svobodnega in poštenega političnega sodelovanja, zaradi političnih koristi,« je izjavil.
Dodal je: »Slovenija je naredila nekaj, česar Evropa redko priznava, da se dogaja znotraj unije: sprejela je zakon, ki celotno manjšino obravnava kot varnostno grožnjo. Unija, ki dopušča, da strah postane politika doma, ne more poučevati svojih sosed o demokraciji in vladavini prava. Če Evropa ne more ohranjati svojih standardov interno, jih ne more verodostojno zahtevati v tujini.« Leva koalicija se ni želela udeležiti parlamentarnega postopka in je zakon označila za represiven.
Javna podpora pred volitvami
Kljub kritikam se zdi, da ima zakon visoko podporo javnosti. Raziskava agencije Mediana za RTV Slovenija je pokazala, da se več kot 60 % vprašanih strinja z vladnim odzivom na krizo. Zakon je bil sprejet tik pred državnimi volitvami marca, na katerih se Golobova stranka sooča z močnim izzivom desničarske Slovenske demokratske stranke, ki jo vodi nekdanji premier Janez Janša.
(us; FOTO: Facebook)
