Sredi Ljubljane ukradli dragocen motor, lastnik Uroš ponuja 3000 evrov nagrade: »Varnost ni privilegij političnih funkcionarjev!«
Sredi Ljubljane ukradli dragocen motor, lastnik Uroš ponuja 3000 evrov nagrade: »Varnost ni privilegij političnih funkcionarjev!«
Iz podzemne garaže na Kotnikovi ulici v Ljubljani je izginil motor BMW R 1300 GS, čeprav je bil zaščiten s tremi varovali. Lastnik Uroš Urbas ponuja 3000 evrov nagrade za informacije, ki bi pripeljale do storilcev, ob tem pa je ostro kritiziral varnostne razmere, čistočo in upravljanje prestolnice.
LJUBLJANA – V noči z nedelje, 18. oktobra, na ponedeljek, 19. oktobra 2026, so neznanci iz skupne podzemne garaže na Kotnikovi ulici v središču Ljubljane po navedbah lastnika ukradli motor BMW R 1300 GS, letnik 2025, z 12.000 prevoženimi kilometri. O kraji je na Facebooku obširno spregovoril Uroš Urbas, ki za preverljive informacije, ki bi pripeljale do storilcev, ponuja 3000 evrov nagrade.
Toda njegova objava je precej več kot zgolj poziv k iskanju ukradenega motorja. Urbas je krajo povezal z vprašanjem varnosti v Ljubljani, razmerami v stanovanjskih kompleksih, čistočo javnih površin in odgovornostjo mestnih oblasti.
Motor je bil zaščiten s tremi varovali, a so ga kljub temu odpeljali
Urbas je pojasnil, da je bil motor parkiran v prvi kleti garažnega kompleksa, dostop do katerega je mogoč s kartico. Poleg serijsko zaklenjenega krmila je bil zaščiten z alarmno ključavnico ABUS Detecto XPlus 8008 in 12-milimetrsko verigo ABUS Granit Extreme, s katero je bil priklenjen na steno.
Kljub temu so ga storilci odpeljali.
»Na tleh so ostale sledi, kako so motor nekaj metrov vlekli, pri tem pa polomili nekaj njegovih delov. Utemeljeno sklepam, da so ga nato naložili v kombi. Opilkov ni bilo, zato dvomim, da so verigo rezali,« je zapisal.
Kako so storilci prišli v garažo, ni znano. Urbas dopušča možnost, da so izkoristili prihod ali odhod katerega od stanovalcev in skozi garažna vrata zapeljali za njim. Druga možnost, o kateri razmišlja, je, da so dobro poznali garažni kompleks in način dostopa.
Ob tem poudarja, da gre zgolj za njegovi domnevi, ne za ugotovljena dejstva.
V kompleksu živijo tudi ministri in poslanci, kamer pa ni
Posebej ga je zmotilo dejstvo, da v obeh podzemnih garažah po njegovih navedbah ni niti ene skupne nadzorne kamere.
Kot je pojasnil, gre za stanovanjski kompleks s približno 300 stanovanji, med katerimi so tudi državna, poslanska in občinska stanovanja. Po njegovih navedbah tam živijo oziroma so živeli tudi sedanji in nekdanji ministri, poslanci ter drugi politični funkcionarji.
»Toda obe kletni garaži, v katerih parkira na stotine stanovalcev, nimata niti ene nadzorne kamere. Niti ene!« je opozoril.
Razlog naj bi bil v tem, da etažni lastniki niso dosegli dogovora o vzpostavitvi videonadzora.
Prav to odpira širše vprašanje varovanja večjih stanovanjskih kompleksov. Dostop s kartico sam po sebi še ne zagotavlja, da nepooblaščene osebe ne morejo vstopiti v garažo. Hkrati pa je treba pri uvedbi videonadzora upoštevati tudi zakonodajo o varstvu osebnih podatkov in pravice stanovalcev.
Ostra kritika varnosti v Ljubljani: »Kako naj običajni državljani verjamemo?«
Urbas se pri kraji ni ustavil. Dogodek je povezal z občutkom varnosti v slovenski prestolnici in odgovornostjo države ter Mestne občine Ljubljana.
»Če državni organi in Mestna občina Ljubljana ne zmorejo zagotoviti občutka varnosti niti v soseski, kjer živijo ljudje, ki vodijo ministrstva, sedijo v državnem zboru ali delajo v različnih državnih in občinskih službah, kako naj običajni državljani verjamemo, da bodo znali poskrbeti za našo varnost?« se sprašuje.
Njegovo sporočilo je jasno: varnost ne sme biti odvisna od položaja posameznika.
»Varnost ni privilegij političnih funkcionarjev. Je temeljna dolžnosti države do vseh njenih prebivalcev.«
Ob tem je treba ločiti med posamezno kaznivo dejanje in splošnimi varnostnimi razmerami. Kraja motorja, četudi iz varovane garaže, sama po sebi še ne dokazuje, da je Ljubljana kot celota nevarno mesto. Za takšno oceno bi bili potrebni policijski podatki o številu kaznivih dejanj, njihovem razvoju in primerjavi s prejšnjimi leti.
Urbasova izkušnja pa opozarja na drugo pomembno vprašanje: kako varno se prebivalci počutijo v lastnih stanovanjskih soseskah in kaj lahko za preprečevanje tatvin storijo upravniki, etažni lastniki, policija in mestne oblasti.
Jankoviću očita tudi umazanijo na ljubljanskih ulicah
V nadaljevanju objave je Urbas ostro kritiziral tudi podobo prestolnice, predvsem območje Tabora, Kotnikove, Slomškove, Resljeve in Metelkove ulice.
Prepričan je, da so razmere na nekaterih javnih površinah nevzdržne, posebej v okolici potopnih zabojnikov za odpadke.
»Takšne umazanije, kot jo boste videli na teh ulicah, nisem videl nikjer v New Yorku, kjer sem bil sredi septembra,« je zapisal.
Po njegovem mnenju je stanje še posebej nesprejemljivo zato, ker ne gre za obrobje mesta, temveč za središče prestolnice.
Kritika je usmerjena tudi proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, ki Ljubljano pogosto predstavlja kot urejeno, zeleno in varno evropsko prestolnico.
Urbasove navedbe o umazaniji in razmerah na posameznih ulicah so njegova osebna opažanja in ocene. Ne gre za ugotovitve pristojnih nadzornih služb.
Kritičen tudi do načrtovanega centra na Metelkovi
V objavi je odprl še vprašanje načrtovanega centra za pomoč ljudem z odvisnostjo na Metelkovi ulici, ki naj bi po njegovih navedbah vključeval tudi prostor za varnejšo uporabo drog.
Urbas poudarja, da ljudje z odvisnostjo potrebujejo pomoč, vendar meni, da bi morale pristojne službe pred umeščanjem takšnega programa v stanovanjsko okolje jasno odgovoriti na vprašanja varnosti, nadzora in sobivanja s stanovalci.
Opozoril je tudi na razmere v okolici bližnjega azilnega doma. Pri tem je izrecno poudaril, da njegova kritika ni namenjena ljudem, ki tam bivajo, temveč razmeram v okolici.
Razprava o tovrstnih programih sicer presega vprašanje ene soseske. Na eni strani so potrebe ljudi, ki potrebujejo zdravstveno in socialno pomoč, na drugi pa pričakovanja prebivalcev glede varnosti in urejenosti javnega prostora. Pomembno je tudi, da se načrtovanega centra ne povezuje s krajo motorja, saj za takšno povezavo ni predstavljenih dokazov.
Za informacije o storilcih ponuja 3000 evrov
Urbas se je ob koncu zapisa vrnil k ukradenemu motorju in pojasnil, zakaj se je odločil ponuditi tako visoko nagrado.
»Ne gre samo za denar in ukraden motor. Gre za načelo. In za to, da se s takšno objestnostjo nočem sprijazniti,« je zapisal.
Za preverljivo informacijo, ki bi pripeljala do storilcev, ponuja 3000 evrov.
Zanimajo ga podatki o morebitnih udeležencih kraje, sumljivih vozilih ter fotografije, videoposnetki ali drugi dokazi, ki bi lahko pomagali razjasniti okoliščine dogodka.
Morebitne priče je pozval, naj ga kontaktirajo prek zasebnega sporočila na Facebooku ali telefonske številke, navedene v njegovi objavi.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook
