Starši pustijo dolgove: ali jih morajo res plačati otroci? Odgovor marsikoga preseneti
Ko umre starš, lahko poleg stanovanja, avtomobila in prihrankov za njim ostanejo tudi kredit, neplačani računi, davčni dolgovi ali celo že začete izvršbe. Toda ali to pomeni, da mora otrok dolgove pokojnega starša poravnati iz svoje plače in svojih prihrankov? Slovenska zakonodaja postavlja zelo pomembno mejo.
Dolg se na otroka ne prenese samo zato, ker je otrok
Ena najpogostejših zmot je, da otroci po smrti staršev avtomatično postanejo njihovi dolžniki. Ni tako. Vprašanje odgovornosti za dolgove je povezano z dedovanjem.
Po Zakonu o dedovanju dedič za zapustnikove dolgove odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič, ki se dediščini odpove, za zapustnikove dolgove ne odgovarja. To načelo potrjuje tudi slovenska sodna praksa.
Poglejmo konkreten primer. Oče umre in sinu zapusti avtomobil ter 5.000 evrov na računu. Skupna vrednost dediščine znaša 15.000 evrov, oče pa ima 35.000 evrov neporavnanega dolga.
Sin zaradi dedovanja ne postane odgovoren za vseh 35.000 evrov. Njegova odgovornost je omejena na vrednost tega, kar je podedoval – v našem primeru na 15.000 evrov.
Kaj pa, če otrok podeduje hišo?
Tu postane zgodba precej bolj zanimiva.
Predstavljajmo si, da mati zapusti hčerki hišo, vredno 150.000 evrov. Po smrti se pokaže še 70.000 evrov neplačanega kredita. Ker je vrednost podedovanega premoženja višja od dolga, lahko upnik terja poplačilo dolga.
Če bi dolg znašal 200.000 evrov, pa odgovornost dedinje samo zaradi dedovanja načeloma ne bi segala prek vrednosti podedovanega premoženja.
Pomembna podrobnost je, da lahko prav vrednost dediščine postane predmet spora. Sodna praksa opozarja, da mora dedič, ki se sklicuje na omejitev odgovornosti, znati izkazati, kaj je podedoval in koliko je bilo to vredno. Pri nepremičninah zato ni vedno dovolj zgolj številka, navedena za potrebe zapuščinskega postopka.
Ko je dolgov več kot premoženja
Vzemimo še ostrejši primer. Za pokojnim ostanejo star avtomobil v vrednosti 3.000 evrov, 2.000 evrov na računu in dolgovi v skupni višini 60.000 evrov.
Če otrok dediščino sprejme, je vrednost podedovanega premoženja 5.000 evrov. Prav ta vrednost predstavlja mejo njegove odgovornosti za zapustnikove dolgove.
Če pa se dediščini pravilno odpove, za zapustnikove dolgove kot dedič ne odgovarja.
Zakon omogoča odpoved z izjavo sodišču do konca zapuščinske obravnave. Odpoved praviloma velja tudi za potomce tistega, ki se odpoveduje, razen če izrecno izjavi, da se odpoveduje samo v svojem imenu. Odpoved prav tako ne more biti delna ali pogojna.
Previdno: z dediščino ne začnite kar razpolagati
To je podrobnost, ki jo je vredno poznati še pred zapuščinsko obravnavo.
Zakon določa, da se dediščini ne more odpovedati dedič, ki je že razpolagal z vso zapuščino ali njenim delom. Drugače je pri dejanjih, katerih namen je zgolj ohranitev premoženja oziroma tekoče upravljanje z njim.
Zato je pri zapuščini, za katero obstaja sum, da skriva velike dolgove, smiselno najprej ugotoviti dejansko finančno stanje in šele nato sprejemati pomembnejše odločitve.
Kaj se zgodi z izvršbo ali kreditom?
Tudi smrt dolžnika sama po sebi ne pomeni nujno, da obstoječa terjatev izgine. Če so izpolnjeni pogoji, se lahko postopek nadaljuje proti dedičem, pri čemer še vedno velja omejitev njihove odgovornosti glede na vrednost podedovanega premoženja. Slovenska sodišča so obravnavala tudi primere nadaljevanja izvršbe proti dedičem.
To je pomembno predvsem pri večjih kreditih, starih izvršbah in drugih terjatvah, za katere družina morda pred smrtjo sploh ni vedela.
Kaj pa dolg do FURS?
Posebna pravila veljajo tudi za davčne obveznosti. FURS pojasnjuje, da dediči odgovarjajo za davčni dolg pokojnega do višine vrednosti podedovanega premoženja. Med obveznostmi, ki se ne prenašajo na dediče, so denarne kazni, globe in stroški postopka o prekršku. Dediči lahko pri FURS tudi preverijo stanje davčnega dolga pokojnega.
Primer: mati zapusti sinu 20.000 evrov premoženja, FURS pa ima do nje 8.000 evrov davčne terjatve. Sin se dediščini ne odpove. Davčni dolg lahko tako postane del obveznosti, ki jih bo moral kot dedič poravnati.
Najpomembnejše vprašanje ni samo, koliko podedujete
Ko za pokojnim ostane premoženje, je pogled pogosto usmerjen v stanovanje, hišo, avtomobil ali denar na računu. Toda prava slika zapuščine je lahko precej drugačna, če obstajajo krediti, izvršbe, davčne obveznosti ali drugi upniki.
Zato je pri sumu na večjo zadolženost pomembno ugotoviti dve številki: koliko je vredno premoženje in koliko znašajo dolgovi. Šele primerjava obeh pokaže, kaj dediščina dejansko pomeni.
Najpomembnejše pa ostaja: otrok dolgov staršev ne plačuje preprosto zato, ker je njihov otrok. Odgovornost nastane v okviru dedovanja in je zakonsko omejena. Prav zato je lahko odločitev, sprejeta v zapuščinskem postopku, finančno precej pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X, Freepik
