Ste čutili potres? Streslo nas je in tu je bilo žarišče
SLOVENIJA – Danes in v zadnjih dneh je bilo v Sloveniji in bližnji okolici zaznanih več potresov – nekateri komaj omembe vredni, drugi pa dovolj močni, da so se ljudje spraševali, ali se tla tresejo ali gre le za privid utrujenih nog. Ste bili med tistimi, ki so zaznali tresenje, ali ste dogodek izvedeli šele iz poročil?
Danes v jutranjih urah nas je streslo z magnitudo 1,6, žarišče je bilo 6 km južno od Podljubelja.
Nekateri potresi ne pustijo sledi, drugi sprožijo vprašanja
Podatki Agencije RS za okolje (ARSO) kažejo, da je bilo v zadnjih dneh več šibkih potresov, a eden je izstopal – 11. februarja 2025 ob 18.42 je 30 km severovzhodno od Zadra Hrvaško stresel potres magnitude 5,0. Po podatkih ARSO in Seizmološke službe Hrvaške je ta sunek čutilo 976 ljudi, pri čemer so nekateri poročali o zibajočih se lestencih in tleskanju vrat, drugi pa so dogodek primerjali s prehodom težkega tovornjaka po slabem cestišču.
Kaj pa potresi v Sloveniji? Tukajšnji sunki so bili precej šibkejši, a vseeno vredni omembe:
- 14. februarja 2025 ob 7.06 – 6 km južno od Podljubelja, magnituda 1,6
- 14. februarja 2025 ob 2.11 – 8 km južno od Podljubelja, magnituda 1,0
- 13. februarja 2025 ob 17.51 – 1 km južno od Rogaške Slatine, magnituda 1,1
- 12. februarja 2025 ob 6.37 – 12 km zahodno od Osilnice, magnituda 0,5
- 11. februarja 2025 ob 10.56 – 3 km južno od Vrhnike, magnituda 0,9 (čutilo 9 ljudi)
Zakaj Hrvaška bolj trepeta kot Slovenija?
Tisti, ki so v preteklosti doživeli močnejše potrese, se morda še spomnijo potresa pri Petrinji leta 2020, ki je s 6,4 stopnje magnitude stresel osrednjo Hrvaško in bil občuten tudi pri nas. Seizmologi že dlje časa opozarjajo, da Hrvaška, še posebej Dalmacija in osrednji del države, leži na tektonsko bolj aktivnem območju kot večina Slovenije. Čeprav tudi pri nas lahko pričakujemo močnejši potres – nazadnje je bil tak pri Bovcu leta 1998 (magnituda 5,6) – je v povprečju južna soseda bolj izpostavljena potresnim sunkom.
“Hrvaška leži na stičišču Jadranske mikroplošče in Evrazijske plošče, kjer prihaja do stalnih premikov, kar povzroča potrese,” pojasnjuje seizmolog dr. Marko Vrabec z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani (poroča Delo). Slovenija pa je bolj “blaženo” območje, saj se večina premikov sprošča postopoma, brez močnejših sunkov.
Ali smo v Sloveniji preveč sproščeni glede potresov?
Na prvi pogled bi lahko rekli, da je potres pri Zadru le še ena izmed mnogih naravnih motenj, ki smo jih hitro pozabili. A podatki kažejo drugače – vsako leto v Sloveniji zaznamo okoli 1000 potresov, od tega jih je okoli 100 občutenih. Na dolgi rok se močnejši potres pri nas neizogibno približuje – vprašanje je le, kdaj in kje.
Potres na Hrvaškem je bil opozorilo, da je regija tektonsko aktivna, a nas to ne sme ujeti nepripravljene. Čeprav so tokratni potresi v Sloveniji večinoma ostali le številke na seizmografih, ni izključeno, da bo prihodnjič drugače.
Ste med tistimi, ki so v zadnjih dneh zaznali tresenje tal? Ali menite, da se pri nas potresna varnost jemlje dovolj resno? Delite svoje izkušnje in mnenja! Vsako opažanje lahko pomaga seizmologom pri boljšem razumevanju potresnih pojavov.
Pripravil: N. Z.
Vir: ARSO
