Ste ga videli? Nebo nad Slovenijo je zažarelo v izjemnem severnem siju – fotografije so že preplavile splet
Slovenija je bila 19. januarja priča redkemu in izjemno močnemu severnemu siju, ki je bil za našo geografsko širino neobičajno izrazit. Po podatkih Meteoinfo Slovenija je bil pojav posledica povečane sončeve aktivnosti in močnega izbruha na Soncu, ki je sprožil geomagnetno nevihto in omogočil, da se je sij razširil precej bolj proti jugu kot običajno.
Zaznan ob 21.51
Severni sij je bil opazen že ob 21.51, ko so prvi opazovalci poročali o svetlobnem loku nad severnim obzorjem. Med lokacijami, kjer je bil pojav jasno viden, izstopa Uršlja gora, od koder so fotografi ujeli izrazite rdečkaste in vijolične odtenke na nebu
Največ fotografij in posnetkov prihaja iz Cerkvenjaka v Slovenskih goricah ter z območja Mestnega Vrha pri Ptuju, kjer je severni sij osvetlil nebo v kombinaciji rdečih, zelenih in vijoličnih barv. Podobne prizore so opazili tudi v avstrijskih Alpah, kar potrjuje, da je šlo za zelo obsežen pojav v širšem delu srednje Evrope.
Zakaj je bil severni sij viden tako južno?
Severni sij (aurora borealis) običajno opazujemo v bližini polarnega kroga, predvsem v Skandinaviji. Tokrat pa je zaradi izjemno močne sončeve nevihte avroralni pas segel precej bolj proti jugu. Ob jasnem nebu, šibkem vetru in odprtem pogledu proti severu je bil pojav viden tudi s prostim očesom, kar je pri nas prava redkost.
Posebej impresivni prizori so bili vidni tudi nad območjem Triglava, kjer so spletne kamere ob 22.52 zabeležile barvne pasove, ki so se razlivali nad zasneženimi vrhovi Julijskih Alp. Podobne prizore so v istem času zaznali tudi v Strunjanu, kjer so kamere ujele nenavadno obarvano nebo nad severnim obzorjem. Čeprav večina ljudi severnega sija ni zaznala s prostim očesom, so posnetki in zaslonski zajemi hitro zaokrožili po spletu in navdušili številne uporabnike.
Nasveti za opazovanje severnega sija
Izkušeni opazovalci opozarjajo, da je pri lovu na severni sij ključna potrpežljivost. Pojav je nepredvidljiv – lahko se okrepi ali oslabi v nekaj minutah, včasih pa je treba na pravi trenutek čakati več ur. Priporočljivo je, da se opazovalci toplo oblečejo, s seboj vzamejo toplo pijačo in poiščejo lokacijo z minimalnim svetlobnim onesnaženjem ter čim bolj odprtim pogledom proti severu.
Pomembno je tudi pravilno razumevanje pričakovanj. Šibkejši severni sij je lahko s prostim očesom videti kot bleda, sivkasta meglica, medtem ko ga fotoaparati in pametni telefoni z nočnim načinom pogosto ujamejo precej izraziteje. Uporaba stativa in daljših osvetlitev lahko bistveno izboljša rezultate, koristne pa so tudi aplikacije, ki spremljajo geomagnetno aktivnost.
Bo severni sij viden tudi v prihodnjih dneh?
Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko ob nadaljevanju sončeve aktivnosti podobni pojavi ponovijo tudi v prihodnjih dneh, vendar so takšni dogodki pri nas redki in močno odvisni od vremenskih razmer. Severni sij 19. januarja bo tako marsikomu ostal v spominu kot eden najlepših naravnih spektaklov zadnjih let, ko je nebo nad Slovenijo za kratek čas zasijalo v povsem drugačni luči.
Tudi naš bralec Miha nam je poslal fotografijo severnega sija, ki jo je ujel z Viševnika. Kot je zapisal, je bil pojav jasno viden nad severnim obzorjem in je za kratek čas obarval nočno nebo v nenavadne odtenke. Njegov posnetek je še en dokaz, da je bil severni sij tokrat viden tudi na višjih legah po Sloveniji, kjer so bili pogoji za opazovanje posebej ugodni.
Kako sploh nastane severni sij?
Severni sij nastane ob močnejših izbruhih na Soncu, ko proti Zemlji pošlje tok nabitih delcev, predvsem elektronov in protonov. Ti delci nato potujejo skozi vesolje proti našemu planetu. Zemljino magnetno polje nabite delce usmeri proti severnemu in južnemu polu. Prav tam se začnejo dogajati procesi, ki vodijo do svetlobnih pojavov na nebu.
Ko nabiti delci v zgornjih plasteh atmosfere trčijo v atome plinov, jim oddajo energijo. Ko se ti atomi znova umirijo, energijo sprostijo v obliki svetlobe in tako nastanejo značilne barve severnega sija. Zelena barva nastane, ko nabiti delci trčijo v atome kisika na višini približno 100 do 150 kilometrov nad Zemljo. Takrat se odda svetloba z valovno dolžino okoli 557,7 nanometra, ki jo zaznamo kot zeleno. To je najpogostejša barva aurore na skrajnem severu.
Zakaj je zelena barva nad Slovenijo tako redka?
Slovenija leži precej južno od običajnega auroralnega pasu. Kadar se severni sij pri nas vendarle pojavi, gre najpogosteje za rdečkaste odtenke, ki nastajajo višje v atmosferi. Zelena barva pomeni, da je bila geomagnetna nevihta izjemno močna in da se je pas severnega sija pomaknil daleč proti jugu, vse do naših krajev.
Napisal: K. J.
Vir: Facebook/Meteo Info Slovenija, Vogel Ski Center, Meteolab, Jernej Gregorič, Strunjan, Miha Žvegelj
