Ste pripravljeni? Po sončnem še lunin mrk: v Sloveniji bo Luna skoraj izginila v Zemljini senci, kdaj in kje?
Po sončnem mrku 12. avgusta nas čaka še en zanimiv nebesni pojav. V noči na petek, 28. avgusta, bo iz Slovenije viden globok delni Lunin mrk, ob vrhuncu pa bo Zemljina senca prekrila skoraj ves Lunin disk.
LJUBLJANA – Kdor je pripravljen nekoliko skrajšati spanec, bo v noči s četrtka na petek lahko spremljal enega najzanimivejših astronomskih dogodkov letošnjega leta. Luna bo zašla globoko v Zemljino senco, mrk pa bo viden tudi iz Slovenije.
Po podatkih portala Time and Date se bo polsenčna faza v Sloveniji začela v petek, 28. avgusta, ob 3.23. Sprva sprememba na Luni ne bo zelo izrazita, precej zanimiveje pa bo od 4.33, ko bo Luna začela vstopati v temno osrednjo Zemljino senco.
Najlepši prizor tik pred sončnim vzhodom
V Ljubljani bo največja vidna faza okoli 6.12. Takrat bo Luna že zelo nizko nad zahodno-jugozahodnim obzorjem, le približno 1,2 stopinje visoko. Okoli 6.23 bo v Ljubljani zašla, zato zaključka mrka pri nas ne bo mogoče spremljati.
Nekaj minut več bodo imeli opazovalci na zahodu države. V Kopru bo Luna zašla približno ob 6.27, medtem ko bo v Mariboru zašla okoli 6.17, v Novem mestu pa okoli 6.20. Za dober pogled bo zato pomembnejša predvsem odprta lega z neoviranim pogledom proti zahodu oziroma zahodu-jugozahodu.
NASA dogodek opisuje kot globok delni Lunin mrk. Ob največjem mrku bo kar 96,3 odstotka površine Luninega diska znotraj Zemljine temne sence oziroma umbre. Popolnega Luninega mrka vendarle ne bo, saj bo majhen del Lune ostal neposredno osvetljen s Soncem.
Luna lahko postane bakreno rdeča
Čeprav ne bo šlo za popolni Lunin mrk, utegne biti prizor zelo podoben znameniti »krvavi Luni«. Večina Lunine površine bo namreč v globoki Zemljini senci, zasenčeni del pa lahko dobi rdečkast, oranžen ali bakren odtenek.
Razlog je Zemljino ozračje. Sončna svetloba na poti skozi atmosfero izgubi več modrih in vijoličnih valovnih dolžin, rdeča in oranžna svetloba pa se lažje prebije skozi ozračje in doseže Luno. Prav zato se Luna med močnimi Luninimi mrki obarva rdečkasto.
Kje bo mrk viden?
Najboljše pogoje za spremljanje celotnega dogodka bodo imeli prebivalci večjega dela Severne in Južne Amerike. Največja faza bo vidna tudi iz zahodne Evrope in zahodne Afrike. V Evropi bo posebnost ta, da bo Luna med najzanimivejšim delom mrka že zahajala.
Slovenija bo tako na samem robu območja, kjer bo mogoče videti vrhunec. Luna bo pri nas tik nad obzorjem, zato lahko že bližnji hrib, stavba ali drevesa zakrijejo pogled.
Kako gledati Lunin mrk?
Za razliko od sončnega mrka za opazovanje Luninega mrka ne potrebujemo posebnih zaščitnih očal. NASA poudarja, da je Lunin mrk varen za neposredno opazovanje s prostim očesom.
Najbolje bo poiskati nekoliko višjo in odprto lokacijo brez ovir proti zahodu. Daljnogled ali manjši teleskop lahko prizor še izboljšata, nista pa potrebna. Zaradi zelo nizke lege Lune bo tokrat pomembneje kot oprema izbrati dober opazovalni položaj.
Časovnica za Slovenijo bo približno takšna:
- 3.23 – začetek polsenčnega mrka,
- 4.33 – začetek delnega mrka,
- okoli 6.12 – največja vidna faza,
- okoli 6.17 do 6.27 – Luna zaide, odvisno od kraja v Sloveniji.
Če bodo oblaki prizanesli, bi lahko bila prav zadnja ura pred sončnim vzhodom najbolj spektakularna: nizko nad obzorjem bo visela skoraj povsem zasenčena in morda bakreno rdeča Luna.
Avgust je tako ljubiteljem neba ponudil kar dva mrka. Po delnem sončnem mrku, ki je bil iz Slovenije viden 12. avgusta, zdaj mesec zaključuje še globok delni Lunin mrk.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Giuseppe Donatiello/Wikimedia Commons, CC0
