Ste upokojenci veseli dviga pokojnin? Ne tako hitro…
Vsako leto ob tem času se v javnosti razplamtijo razprave o redni uskladitvi pokojnin. Koliko bo zvišanje? Ali bo dovolj za kritje višjih življenjskih stroškov? Kako se bo to poznalo pri tistih z najnižjimi pokojninami? Čeprav se zdi, da so odstotki in številke hladni in neosebni, imajo za več kot 647.600 upokojencev v Sloveniji zelo konkreten pomen – vsak dodaten evro lahko vpliva na kakovost življenja.
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) bo danes določil višino letne uskladitve pokojnin, ki bo stopila v veljavo že s februarskim izplačilom. Po predhodnih izračunih in glede na statistične podatke iz preteklega leta naj bi ta znašala okoli 4,5 odstotka. A preden se prehitro razveselimo – kaj to v praksi pomeni?
Matematika pokojninske uskladitve: številke so eno, realnost drugo
Redna uskladitev pokojnin se določa po sistemski formuli:
- 60 % rasti povprečne bruto plače,
- 40 % rasti cen življenjskih potrebščin.
Leta 2024 je povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji znašala 2.394,92 evra, kar je 6,2 odstotka več kot leto prej. Hkrati je bila povprečna letna inflacija 2 odstotka. Če seštejemo, dobimo približno 4,5-odstotno uskladitev.
Kaj to pomeni v praksi? Če ima nekdo pokojnino 800 evrov, bo po uskladitvi prejemal okoli 836 evrov. Pri pokojnini 1.000 evrov pa bo povečanje na približno 1.045 evrov. Na prvi pogled se sliši spodbudno – a ali bo to dejansko zadoščalo za pokritje realnih življenjskih stroškov?
Inflacija in cene: kje upokojenci občutijo največje pritiske?
Čeprav uradni podatki kažejo, da je bila inflacija le 2 odstotka, so upokojenci prepričani, da realnost govori drugačno zgodbo. Najemnine, stroški oskrbe, energenti in predvsem hrana – tu se cene dvigajo hitreje, kot se večajo pokojnine.
- Mleko, kruh, meso – osnovna živila so v zadnjem letu dražja za 5–10 %.
- Elektrika? Po začasni umiritvi se znova pričakuje dvig tarif.
- Zdravila in dodatno zdravstveno zavarovanje – pri nekaterih upokojencih predstavljajo četrtino pokojnine.
“Zadnje čase imam občutek, da vsakih nekaj mesecev zapravim več, čeprav kupujem iste stvari,” pravi Marija, 72-letna upokojenka iz Maribora. “Dvig pokojnine je dobrodošel, ampak ko plačam račune in grem dvakrat v trgovino, je že konec meseca.”
Ali bo upokojencem sploh kaj ostalo za dostojno življenje?
Ena izmed perečih težav je, da več kot 100.000 slovenskih upokojencev prejema pokojnine, nižje od 700 evrov, kar pomeni, da živijo pod pragom revščine. Za mnoge je tako vsako povečanje ključno, a hkrati premajhno, da bi nadomestilo realno rast stroškov.
Še posebej tisti z najnižjimi pokojninami upajo tudi na dodatno pomoč države, kot so solidarnostni dodatki ali subvencije za ogrevanje in zdravstvene storitve.
Poleg tega bo v juniju izplačan letni dodatek, ki bo letos znašal med 155 in 465 evrov, odvisno od višine pokojnine. To bo nekaj malega olajšanja, a se postavlja vprašanje – ali ni čas za sistematično reformo, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost?
Primerjava s preteklimi leti: gremo navzgor ali stagniramo?
Če pogledamo zgodovino, vidimo, da so bile uskladitve v zadnjih petih letih precej neenakomerne:
- 2024: 5,2 %
- 2023: 5,2 %
- 2022: 4,4 %
- 2021: 3,5 %
- 2020: 3,2 %
Trend je jasen – zadnja leta so bila relativno dobra, a ne gre pozabiti, da je bila inflacija v nekaterih obdobjih bistveno višja, kar pomeni, da se realna kupna moč upokojencev ni bistveno povečala.
Kaj nas čaka v prihodnosti?
Slovenija se stara – delež upokojencev v populaciji se hitro povečuje, kar pomeni večji pritisk na pokojninsko blagajno. Brez sistemskih sprememb – bodisi na strani prispevkov aktivne populacije bodisi z večjo vlogo državnega proračuna – bi se lahko pokojnine v prihodnosti usklajevale počasneje.
Hkrati pa moramo biti realni – že zdaj je pokojninski sistem eden največjih stroškov države. Ali bomo v prihodnje morali delati dlje? Bo pokojninska doba še podaljšana? Se obeta več zasebnega varčevanja za starost? Vse to so vprašanja, ki čakajo na odgovore.
Višje pokojnine – a še vedno ne dovolj?
Dvig pokojnin za 4,5 odstotka bo za marsikaterega upokojenca dobrodošla novica. A realnost je taka, da mnogi še vedno komaj shajajo iz meseca v mesec, še posebej ob višjih stroških hrane, energije in zdravstvenih storitev.
Bo ta uskladitev zadostovala ali bo treba še naprej varčevati pri osnovnih življenjskih potrebščinah? In kar je še pomembneje – kakšne dolgoročne spremembe čakajo slovenski pokojninski sistem? Odgovori na ta vprašanja bodo oblikovali prihodnost vseh, ki se bodo v prihodnjih desetletjih podali v pokoj.
Pripravil: E. K. Vir: ZDUS, Freepik
