Ste vedeli, da lahko pogreb plača občina? Mnogi Slovenci tega sploh ne vedo!
Smrt bližnjega človeka poleg žalosti prinese tudi finančne obveznosti. Pogreb lahko družino stane več tisoč evrov, zato se marsikdo znajde pred vprašanjem, kdo mora poravnati račun, če pokojnik ni zapustil denarja, svojci pa stroškov ne zmorejo plačati. Slovenska zakonodaja določa, da mora v določenih primerih pogreb plačati občina. Toda pomembna je razlika med tem, da pokojnik nima premoženja, in tem, da pogreba nihče ne naroči.
Kdo mora po zakonu plačati pogreb?
Ko človek umre, njegovi najbližji običajno prevzamejo organizacijo pogreba. Izberejo pogrebno podjetje, določijo način pokopa in uredijo vse potrebno za zadnje slovo. Ob tem pa nastane tudi finančna obveznost.
Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti v 16. členu določa, da stroške pogreba praviloma poravna njegov naročnik.
To pomeni, da je za plačilo pogrebnih storitev praviloma odgovorna oseba, ki pogreb naroči pri izvajalcu pogrebne dejavnosti.
Vendar zakon predvideva tudi primere, ko naročnika pogreba ni. Takrat obveznost plačila prevzame občina, ki je prijavila pokop.
Gre za pomembno določbo, saj mora biti dostojen pokop zagotovljen tudi pokojnikom, za katere nihče ne poskrbi.
Kdaj mora pogreb plačati občina?
Občina stroške pogreba prevzame v primeru, ko ni naročnika pogreba.
Če pokojnik nima svojcev oziroma nihče ne prevzame organizacije pogreba, mora za prijavo pokopa poskrbeti pristojna občina.
Po zakonu je to najprej občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Če tega ni mogoče ugotoviti, je pristojna občina zadnjega začasnega prebivališča, v zadnjem primeru pa občina, v kateri je človek umrl oziroma je bil najden.
Pomembno pa je poudariti, da občina ne prevzame avtomatično vseh pogrebnih stroškov samo zato, ker pokojnik ni imel prihrankov.
Če svojec sam naroči pogreb, praviloma postane tudi njegov plačnik. Njegov finančni položaj se lahko rešuje z drugimi oblikami pomoči, predvsem s pogrebnino in posmrtnino.
Zato je bistveno, da se vprašanje plačila razjasni že pred naročilom pogrebnih storitev.
Ali morajo otroci vedno plačati pogreb svojih staršev?
To je eno od vprašanj, ki se pogosto pojavijo ob smrti starejšega družinskega člana.
Mnogi namreč menijo, da morajo pogreb v vsakem primeru plačati otroci pokojnika, tudi če z njim niso imeli stikov ali nimajo dovolj denarja.
Toda vprašanje ni tako preprosto.
Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti izrecno določa odgovornost naročnika pogreba, medtem ko se morebitno povračilo pogrebnih stroškov med dediči presoja tudi po pravilih dednega prava.
Če eden od otrok naroči in plača pogreb, lahko nastane vprašanje, ali mu morajo drugi dediči povrniti sorazmerni del upravičenih stroškov.
Sodna praksa potrjuje, da so pogrebni stroški lahko dolg do zapuščine in da lahko tisti, ki jih je poravnal, pod določenimi pogoji zahteva povračilo od drugih dedičev.
To pomeni, da naročnik pogreba ni nujno tudi oseba, ki bo na koncu sama nosila celotno finančno breme.
Kaj, če pokojnik ni zapustil nobenega premoženja?
Položaj je lahko posebej težaven, kadar pokojnik ni zapustil prihrankov, nepremičnine ali drugega premoženja, iz katerega bi bilo mogoče pokriti stroške pogreba.
Če pogreb naroči svojec, ki nima dovolj denarja, je pomembno preveriti možnosti državne pomoči.
Če naročnika sploh ni, pa mora za pokop poskrbeti pristojna občina.
Takrat se praviloma organizira osnovni pogreb, ki zajema zakonsko predpisane osnovne storitve in opremo. Ne gre za neomejeno kritje vseh dodatnih želja ali storitev, ki bi jih lahko v drugačnih okoliščinah naročila družina.
Zakon določa tudi omejitev cene osnovnega pogreba, ki je vezana na višino pogrebnine in posmrtnine.
Država lahko pomaga z do 1.522 evri
Svojcem, ki zaradi slabšega finančnega položaja težko poravnajo pogrebne stroške, sta namenjeni dve posebni obliki denarne pomoči.
Prva je pogrebnina, ki je namenjena kritju stroškov pogreba. V letu 2026 znaša največ 1.014,86 evra, vendar ne več od dejanskih stroškov pogreba.
Druga je posmrtnina, ki znaša 507,43 evra in je namenjena finančni pomoči upravičenim svojcem po smrti družinskega člana.
Skupaj lahko oba prejemka dosežeta 1.522,29 evra, če so izpolnjeni pogoji za obe pravici.
Pomembno je, da pomoč ne pripada samodejno vsakomur. Pri pogrebnini in posmrtnini veljajo posebni pogoji, povezani predvsem z družinskim razmerjem in dohodkovnim položajem vlagatelja.
Pravici je mogoče uveljavljati na centru za socialno delo v enem letu po smrti svojca.
Tudi pri občinskem pogrebu imajo svojci pravico do slovesa
Na posebno vprašanje pri občinskih pogrebih je oktobra letos opozoril tudi Varuh človekovih pravic.
V primeru, ki ga je predstavil 13. oktobra 2026, vnuk pokojne ženske ni mogel dobiti informacije o tem, kdaj in kje bo pogreb njegove babice.
Ker pogreba ni naročil nihče od svojcev, je zanj poskrbela Mestna občina Ljubljana. Toda vnuku pri Javnem podjetju Žale sprva niso želeli posredovati podatkov o pokopu, saj je bil ta obravnavan kot anonimni pogreb.
Varuh je opozoril, da dejstvo, da svojec ni naročnik ali plačnik pogreba, ne pomeni, da izgubi pravico do dostojnega slovesa.
Po njegovem posredovanju je bil vnuk vendarle obveščen o kraju in času pogreba, tako da se je lahko poslovil od babice.
Primer je pokazal, da je treba jasno razlikovati med odgovornostjo za plačilo pogreba in pravico svojcev do udeležbe na zadnjem slovesu.
Pred naročilom pogreba preverite, kdo bo poravnal račun
Smrt bližnjega je izjemno težko obdobje, v katerem svojci pogosto sprejemajo pomembne odločitve v zelo kratkem času.
Prav zato je priporočljivo, da se že pred podpisom naročila pogrebnih storitev pozanimajo o vseh predvidenih stroških in možnostih denarne pomoči.
Če družina nima dovolj sredstev, se je smiselno čim prej obrniti na pristojni center za socialno delo in preveriti pogoje za pogrebnino oziroma posmrtnino.
Če nihče ne more ali ne želi prevzeti organizacije pogreba, je treba vprašanje urediti s pristojno občino.
Slovenska zakonodaja namreč določa, da mora v primeru, ko naročnika pogreba ni, stroške poravnati občina, ki je prijavila pokop.
To pa še ne pomeni, da občina plačuje vse pogrebe pokojnikov brez prihrankov.
Najpomembnejša razlika je torej v tem, kdo je pogreb naročil. Od tega je praviloma odvisno, kdo mora najprej poravnati račun, medtem ko so morebitna povračila med dediči in državna pomoč ločena vprašanja.
Pripravil: I.M.
Viri: gov.si, pisrs.si, varuh-rs.si, e-uprava.gov.si
