Ste videli, kaj so si zdaj izmislili? Znižali bodo hitrost na avtocestah – razlog vas bo šokiral!
V Sloveniji se obeta ena največjih sprememb prometne politike v zadnjih letih – predlog za znižanje največje dovoljene hitrosti na avtocestah. A medtem ko zagovorniki poudarjajo koristi – manj izpustov, manj nesreč, nižjo porabo goriva – se na drugi strani že krešejo mnenja. Je ta ukrep res nujen ali gre zgolj za novo omejitev, ki bo voznike še bolj udarila po žepu?
Podnebni svet, neodvisno znanstveno telo, ki svetuje vladi pri podnebni politiki, je na nedavni seji predstavil skrb vzbujajoče podatke o rasti izpustov toplogrednih plinov iz prometa. Kljub prizadevanjem za prehod na bolj trajnostne oblike mobilnosti, se promet v Sloveniji vsako leto povečuje, tako osebni kot tovorni.
Zato je bil na mizo položen predlog: znižanje največje dovoljene hitrosti na avtocestah.
Manj hitrosti, manj nesreč, manj porabe goriva – a tudi več živčne vožnje?
Glavni argument zagovornikov je jasen:
- Zmanjšanje števila prometnih nesreč in posledično manj mrtvih na cestah.
- Znižanje porabe goriva, kar pomeni prihranek za voznike.
- Manj izpustov CO₂, ki nastajajo pri visokih hitrostih.
- Boljša pretočnost prometa, saj bi manjša hitrost preprečila valovite zastoje.
V teoriji zveni odlično. A ali bo to v praksi res delovalo?
Vzemimo primer Nemčije. Ta sicer slovi po svojih avtocestah brez omejitev, a na odsekih, kjer so uvedli znižanje hitrosti na 120 km/h, so se izpusti CO₂ res zmanjšali – vendar le za nekaj odstotkov. In to le pod pogojem, da se ni povečalo število vozil. Kaj pa v Sloveniji, kjer avtocestna infrastruktura ne dopušča večjega števila vozil naenkrat?
Poleg tega se je v državah, kjer so omejitve znižali, pojavila nova težava: povečanje nervoze pri voznikih. Počasnejši promet pogosto vodi v agresivno vožnjo, prehitevanje na tesno in več manevrov, ki so lahko nevarnejši od hitre, a enakomerne vožnje.
In še nekaj: če bodo avtoceste počasnejše, se bodo ljudje preusmerili na regionalne ceste, kar bi pomenilo več nesreč na manj varnih odsekih. Je to res rešitev?
Nova dajatev na cestninah: “eko-pristojbina” za voznike?
A to še ni vse. Poleg omejitve hitrosti Podnebni svet predlaga tudi novo obliko cestninjenja, ki bi upoštevala izpuste CO₂.
Kaj to pomeni v praksi?
- Dodatna pristojbina pri cestninjenju, ki bo odvisna od emisij vašega vozila.
- Več plačujejo starejši in bolj potratni avtomobili, manj električna in hibridna vozila.
- Pričakovano zvišanje cestnin, predvsem za dizelska vozila in težka transportna sredstva.
DARS že pripravlja prilagoditev sistema cestninjenja, pri čemer naj bi nova pristojbina za izpuste toplogrednih plinov stopila v veljavo marca 2026, saj jo zahteva evropska direktiva o evrovinjeti.
Glavni cilj? Spodbuditi voznike k nakupu okolju prijaznejših vozil in zmanjšati emisije na avtocestnem omrežju.
Toda ali bo ta ukrep res spodbudil prehod na čistejša vozila ali bo le še ena dodatna obremenitev za tiste, ki si električnega avtomobila ne morejo privoščiti?
Slovenska gospodinjstva že zdaj plačujejo največ za promet v EU
Podnebni svet je ob razpravi izpostavil še en ključen podatek, ki kaže na neskladje v prometni politiki Slovenije: slovenska gospodinjstva porabijo med vsemi državami EU največji delež svojih dohodkov za stroške prevoza.
- Gorivo, vzdrževanje, cestnine – vse to predstavlja velik finančni zalogaj za povprečno slovensko družino.
- Javni prevoz je pomanjkljiv, povezave med kraji niso optimalne, železniško omrežje zaostaja za evropskim povprečjem.
- Alternativne oblike prevoza, kot so skupne vožnje in kolesarjenje, niso dovolj razvite za dolgoročno rešitev.
Zato se postavlja ključno vprašanje: Ali res lahko rečemo, da je zmanjšanje hitrosti in nova pristojbina pravičen ukrep, če ljudje nimajo realnih alternativ?
Bo predlog sprejet? Kaj sledi?
- Znižanje največje dovoljene hitrosti bo v naslednjih mesecih predmet širše javne razprave.
- Pristojbina za izpuste CO₂ je že vključena v načrt vlade, njena uvedba je predvidena za leto 2026.
- DARS bo v letošnjem letu uvedel sekcijsko merjenje hitrosti na štirih avtocestnih odsekih.
Ali bodo ti ukrepi resnično prinesli bolj trajnostno prihodnost ali gre le za še eno potezo, ki bo v prvi vrsti udarila voznike? Odgovor bomo dobili kmalu.
Napisal: E. K.
Vir: Dars, Freepik
