Ste videli načrte evropskih železnic? Slovenije so se nesramno ognili, iz SŽ pa odgovarjajo, da …

Ko Evropa snuje ambiciozno železniško prihodnost, Slovenija znova ostaja nekje na stranskem tiru. Načrt evropskega hitrega železniškega omrežja do leta 2035, z razširitvijo do 2040, prikazuje močno povezane metropole – a ne Ljubljane. Kaj se dogaja? Zakaj Slovenija in celo Zagreb, prestolnica z več kot 800.000 prebivalci, nista del hitrih železniških prog?

Evropa gradi železniško hrbtenico – brez Slovenije?

Projekt TEN-T (Trans-European Transport Network), ki ga EU razvija že več desetletij, ima cilj povezati večje evropske metropole s hitrimi železniškimi povezavami. Glavne točke mreže so Berlin, Pariz, Dunaj, Madrid, Budimpešta, Praga, München, London… Ljubljana? Nič. Zagreb? Tudi ne.

➡️ Mi pišejo: European high speed rail network
– Spoštovani, tole verjetno že poznate, načrt hitrih povezav do leta 2035. Prav boleče očitno se vidi ovinek okoli Slovenije – sicer je kriterij mesta nad 400 tisoč prebivalcev, ampak vseeno bi tole zanesljivo moral biti fokus naše… pic.twitter.com/1pRenhZh5U

— BojanPožar (@BojanPozar) February 24, 2025

Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi bili glavni kriteriji za vključitev:

• Velikost mest – prednost imajo urbana središča z več kot 400.000 prebivalci.
• Obstoječa infrastruktura – kjer so hitre proge že vzpostavljene, je nadgradnja lažja.
• Gospodarska in politična moč – močne države aktivno lobirajo za vključitev svojih mest.

V tem kontekstu Ljubljana res nima dovolj prebivalcev, ampak kako je potem mogoče, da je na zemljevidu mesto, kot je Innsbruck z zgolj 132.000 prebivalci, ali pa Bern z 134.000? Kako so se nanj uvrstila manjša nizozemska mesta, a Zagreb ne?

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Slovenske železnice: To ni uraden načrt!

Na razburjenje se je odzval uradni profil Slovenskih železnic, kjer so zapisali:

“Pozdravljeni, to ni uraden račun kakšne EU ustanove, niti ne uradni načrti.”

Pozdravljeni,
to ni uraden račun kakšne EU ustanove, niti ne uradni načrti.

1/2 pic.twitter.com/dSQRai8Vrl

— Slovenske železnice | Grem z vlakom (@slozeleznice) February 24, 2025

To pomeni, da gre za neuradno predstavitev prihodnje mreže, ki pa je kljub temu sprožila pomembna vprašanja: ali Slovenija dejansko ne bo del povezav ali pa se v ozadju odvija nekaj drugega – pomanjkanje interesa, zamujene priložnosti ali pa zgolj slabo vodenje železniške politike?

Ob tem so na Slovenskih železnicah opozorili, da je bila proga Pragersko – Hodoš v zadnjih letih modernizirana in omogoča hitrosti do 160 km/h, obenem pa že vozi direktni vlak Ljubljana – Budimpešta (čeprav prek Avstrije).

Načrt za leto 2040: obstaja možnost za Slovenijo?

Vzporedno se pojavlja še načrt tretje faze, ki bi naj bil realiziran do 2040. Ta predvideva, da bi bile v železniško mrežo vključene tudi druge regije – vendar nikjer ni jasno zapisano, ali bi to vključevalo Slovenijo ali ne. Na Twitterju je profil NXT EU, ki objavlja te neuradne načrte, zapisal:

“This plan will fully integrate the European rail network and, as such, offer a seamless experience for passengers and freight over the whole continent.”

Oziroma v prevodu: “Ta načrt bo v celoti integriral evropsko železniško omrežje in tako zagotovil nemoteno izkušnjo za potnike in tovor po celotni celini.”

Phase 3 : European high speed rail network that should become a reality by 2040.

This plan will fully integrate the European rail network and, as such, offer a seamless experience for passengers and freight over the whole continent.

The speed of this network should be 350km/h… https://t.co/fyzpCR2JoZ pic.twitter.com/ly3sv3ao4P

— NXT EU (@NXT4EU) February 23, 2025

A kako resno to vzeti? Kdo sploh stoji za tem projektom?

Zakaj Slovenija zaostaja?

Poglejmo realnost:

1. Slovenija je prometno križišče, a ne prioriteta EU. Država leži na stičišču Severne, Zahodne in Jugovzhodne Evrope, vendar pogosto ostaja zunaj ključnih naložb v infrastrukturo. Zakaj? Ena razlaga je, da Slovenija ne igra dovolj močne diplomatske igre. Avstrija, Italija in Madžarska uspešno lobirajo za svoje interese – ali Slovenija sploh sedi za pravo mizo?

Boštjan Kolenc o prihodnosti Mirne: »Samo usmerjenost v investicije ne bo obogatila našega okolja«

Nove stavbe, ceste in druge investicije so pomembne, toda ali so same po sebi dovolj za kakovostno življenje? Županski kandidat Boštjan Kolenc opozarja, da prihodnosti občine ne določajo zgolj gr

2. Denar – kje je? Projekti hitrih železnic so dragi. Avstrija je za hitri železniški tunel Koralmbahn namenila več kot 5 milijard evrov. Slovenija? Medtem ko se drugje gradi na polno, smo mi veseli, če uspemo modernizirati kakšno zastarelo progo na 160 km/h.

3. Neizkoriščene priložnosti. Slovenija ima dostop do evropskih skladov, a vprašanje je, ali jih zna koristiti. Recimo, projekt Drugi tir med Koprom in Divačo se financira iz EU sredstev – zakaj ne vidimo podobnih iniciativ za visoko hitrostne železnice?

Bo Slovenija del evropske železniške prihodnosti?

Realnost je taka: če ne bo aktivnega lobiranja, strateškega razmišljanja in političnega pritiska, bo Slovenija tudi leta 2040 gledala hitre vlake zgolj na zemljevidih. Ne gre zgolj za zamujene povezave – gre za gospodarski razvoj, za turizem, za trajnostno mobilnost.

Evropa pospešeno gradi svojo prometno hrbtenico. Ali bo Slovenija del nje ali pa se bomo zadovoljili s statusom tranzitne države, ki ostaja v senci?

Viri:

• Poroča Slovenske železnice (Twitter objave, 24. februar 2025)
• Poroča NXT EU (Twitter objave, 23. februar 2025)
• Evropska komisija: TEN-T transport network, uradna dokumentacija (2023)
• Avstrijsko ministrstvo za promet: Koralmbahn projektna dokumentacija (2024)

Pripravil: N. Z.