Stevanović obrnil hrbet novinarjem, zdaj je počilo: »To ni vaša izbira, ampak dolžnost!«

18. nov. 2026, ob 19.25
58
110 SEK

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je medije označil za »sovražne sile« in napovedal, da jim ne bo več dajal izjav. Njegove besede so sprožile oster odziv Društva novinarjev Slovenije, ki opozarja, da politični funkcionarji ne morejo sami odločati, kdaj bodo odgovarjali na vprašanja javnega interesa.

Izjava, ki je sprožila nov spor

Med predsednikom državnega zbora Zoranom Stevanovićem in novinarji se je odprl nov spor. Prvak stranke Resni.ca je v nedavni objavi na družbenih omrežjih medije označil za »sovražne sile« in sporočil, da ne vidi več razloga, zakaj bi jim dajal izjave.

Takšno stališče je naletelo na oster odziv Društva novinarjev Slovenije (DNS). V društvu poudarjajo, da Stevanović ni zgolj predsednik politične stranke, temveč opravlja eno najvišjih državnih funkcij. Prav zato ima po njihovem mnenju posebno odgovornost do javnosti.

»To ni privilegij, temveč dolžnost«

V DNS so bili neposredni. Opozarjajo, da odgovarjanje na vprašanja novinarjev, kadar gre za zadeve javnega interesa, ni stvar osebne naklonjenosti posameznemu mediju.

»Odgovori političnih funkcionarjev novinarjem, ko gre za zadeve javnega interesa, kar delo državnega zbora imanentno je, niso privilegij ali svobodna izbira, temveč dolžnost,« so zapisali.

Stevanovića so ob tem pozvali, naj svoje ponavljajoče se očitke o domnevno sovražnem ravnanju medijev podpre z dokazi. Menijo namreč, da lahko takšne izjave spodkopavajo zaupanje javnosti v novinarstvo.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije
Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Sporna tudi napoved glede RTV-prispevka

Spor pa se ne konča pri zavračanju novinarskih vprašanj. Društvo je posebej opozorilo tudi na Stevanovićevo napoved odprave RTV-prispevka.

V DNS to razumejo kot grožnjo medijem, saj bi posegi v financiranje javne radiotelevizije lahko pomembno vplivali na njeno delovanje.

Po njihovi oceni se s tem ustvarja vtis, da bi bili lahko mediji zaradi kritičnega poročanja deležni ukrepov, ki bi poslabšali njihove finančne pogoje. Gre za oceno društva, ne za že sprejet zakonodajni ukrep.

Kdo ima pravico odločati, katera vprašanja so dovoljena?

Stevanovićeva odločitev odpira širše vprašanje odnosa med politiko in mediji. Politiki imajo pravico kritizirati novinarsko poročanje, novinarji pa pravico postavljati tudi neprijetna vprašanja.

V DNS poudarjajo, da sta svoboda medijev in pravica javnosti do obveščenosti temelj demokratične družbe.

Prav zato je spor pomembnejši od osebnega nesoglasja med Stevanovićem in posameznimi novinarji. V ospredju je vprašanje, kako dostopni morajo biti nosilci oblasti javnosti, ki ji odgovarjajo za svoje delo.

Pripravil: I.M.

Vir: www

58
110 SEK