Stevanović šokiral z izjavo, zakaj vlada doslej ni hotela znižati davkov: »V tem času hočejo pokrasti čim več« (VIDEO)

05. maj. 2026, ob 05.15
586
130 SEK

Zoran Stevanović je v razpravi o nižjih davkih zavrnil očitek, da bi imela država zaradi davčnih razbremenitev manj prihodkov. Po njegovem bi nižji davki povečali potrošnjo, denarni obtok in dolgoročno tudi prilive v državno blagajno.

Vprašanje, ki vedno zaboli: kaj bi črtali iz proračuna?

Ko je beseda nanesla na nižje davke in nepremičninski davek, ki ga Slovenija sicer še ni uvedla, je Zoran Stevanović dobil zelo konkretno vprašanje: kaj bi takšna politika pomenila za prihodke države in katere tri proračunske postavke bi črtal, če bi bilo v državni blagajni precej manj denarja? Vprašanje je šlo naravnost v srce politične razprave. Nižji davki so za ljudi privlačni, a država mora obenem plačevati zdravstvo, šolstvo, pokojnine, socialne transferje, infrastrukturo in varnost. Zato se vedno znova pojavi dilema: ali lahko država pobere manj, ne da bi komu vzela?

Stevanovićev odgovor: država ne bi nujno izgubila

Stevanović je bil pri odgovoru neposreden. »Ne bi ga bilo manj,« je odgovoril na vprašanje o denarju v državni blagajni. Po njegovem mora že »malo ekonomsko pismen« človek razumeti, da nižji davki ne pomenijo nujno manjših prihodkov države. Razložil je, da bi z znižanjem davkov in prispevkov na plače ljudem ostalo več denarja, hkrati pa bi se lahko z nižjimi davki znižale tudi cene dobrin in storitev.

Več denarja ljudem, več potrošnje?

Njegova logika temelji na preprostem kroženju denarja. Če imajo ljudje več v žepu, več trošijo. Če več trošijo, se poveča denarni obtok. Če se denar hitreje obrača, država del izpada po tej razlagi dobi nazaj skozi večjo potrošnjo in več gospodarske aktivnosti. »Povečaš potrošnjo. To je ekonomska logika,« je dejal Stevanović in dodal, da se s tem poveča tudi »keš« oziroma denarni tok v gospodarstvu.

Odkrijte, kako do zobozdravstvenih storitev po skoraj 3-krat nižjih cenah
Ali ste vedeli, da lahko za povsem enako zobozdravstveno storitev v različnih klinikah plačate tudi do trikratno razliko v ceni? Da – razlike so lahko osupljive, in prav zaradi tega je izbira prav

Najostrejši očitek je prišel na koncu

A razprava ni ostala le pri ekonomiji. Stevanović je nato izrekel še precej ostrejšo politično oceno. Po njegovem v politiki nihče ne gleda dolgoročno, ampak vsi razmišljajo kratkoročno, ker vedo, da bo vlada trajala od dve do štiri leta. In potem je dodal očitek, ki bo verjetno najbolj odmeval: da v tem času želijo »pokrasti čim več«. S tem je razpravo o davkih premaknil na precej bolj občutljivo področje: zaupanje v politiko. Kajti vprašanje ni več samo, ali bi nižji davki delovali. Vprašanje je tudi, ali ljudje sploh še verjamejo, da država z njihovim denarjem ravna odgovorno.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

586
130 SEK