Stopnje izobrazbe: preverite, ali svojo navajate pravilno
Stopnje izobrazbe marsikomu povzročajo zmedo, predvsem pri prijavah na delovno mesto, izpolnjevanju obrazcev, razpisih ali pisanju življenjepisa. Preverite, kaj pomenijo posamezne ravni, kam spada srednja šola, višja šola, diploma, magisterij in doktorat ter zakaj številke, kot so 5., 6. ali 7. stopnja, niso vedno dovolj jasne.
Kaj pomenijo stopnje izobrazbe?
Stopnje izobrazbe označujejo doseženo raven formalnega izobraževanja. Preprosto povedano: povedo, katero šolo, program ali študij je posameznik uspešno zaključil. V praksi se stopnje izobrazbe najpogosteje uporabljajo pri zaposlovanju, izpolnjevanju uradnih obrazcev, prijavah na razpise, pisanju življenjepisa, napredovanju v službi ali preverjanju pogojev za določeno delovno mesto.
Če nekje piše, da je zahtevana določena stopnja izobrazbe, to pomeni, da mora kandidat izkazati ustrezno zaključen program. Izobrazbo praviloma dokazujemo s spričevalom, diplomo ali drugim uradnim dokazilom.
Prav zato je pomembno, da posameznik ve, kam spada njegova izobrazba. Ni vseeno, ali ima nekdo končano osnovno šolo, poklicni program, srednjo šolo, višjo strokovno šolo, fakulteto, magisterij ali doktorat. Vsaka raven lahko pomeni drugačne možnosti pri zaposlitvi, nadaljnjem šolanju ali izpolnjevanju pogojev v razpisu.
Zakaj so stopnje izobrazbe pogosto zmedene?
Do zmede prihaja zato, ker se v Sloveniji še vedno pogosto uporabljajo izrazi, kot so 4., 5., 6. ali 7. stopnja izobrazbe. Po drugi strani pa uradni dokumenti uporabljajo tudi izraze, kot so raven izobrazbe, SOK, KLASIUS, prva bolonjska stopnja, druga bolonjska stopnja ali tretja bolonjska stopnja.
To pomeni, da lahko ista oseba v enem dokumentu vidi zapis “visokošolska strokovna izobrazba”, v drugem “prva bolonjska stopnja”, v tretjem pa “6. stopnja izobrazbe”. Če ne pozna sistema, težko hitro ugotovi, ali gre za isto stvar ali ne.
SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v Sloveniji, KLASIUS pa se uporablja za razvrščanje izobraževanja in izobrazbe. V praksi to pomeni, da lahko različni obrazci in razpisi uporabljajo različne oznake, zato je pri pomembnih postopkih vedno dobro preveriti, kaj točno zahtevajo.
Stopnje izobrazbe v Sloveniji: osnovni pregled
Ko govorimo o tem, katere stopnje izobrazbe poznamo, je treba najprej ločiti vsakdanjo rabo od uradnih razvrstitev. V vsakdanji rabi ljudje pogosto govorijo o osnovnošolski, poklicni, srednji, višji, visokošolski, magistrski in doktorski izobrazbi.
Osnovnošolska izobrazba pomeni končano osnovno šolo. Srednja poklicna izobrazba se običajno pridobi po triletnem poklicnem programu. Srednja strokovna ali splošna izobrazba se običajno pridobi po štiriletnem srednješolskem programu, na primer po tehniški šoli, strokovni šoli ali gimnaziji.
Višja strokovna izobrazba pomeni zaključeno višjo strokovno šolo. Visokošolska izobrazba pomeni zaključeno izobraževanje na visokošolskem zavodu, fakulteti, akademiji ali visoki šoli. Nad tem sta še magistrska in doktorska izobrazba. Magisterij je praviloma povezan z drugo bolonjsko stopnjo, doktorat pa s tretjo bolonjsko stopnjo.
Kaj pomeni 4. stopnja izobrazbe?
Izraz 4. stopnja izobrazbe se v praksi pogosto povezuje s srednjo poklicno izobrazbo. To je običajno izobrazba, pridobljena po končanem triletnem poklicnem programu.
Takšna izobrazba je pogosto praktično usmerjena in posameznika pripravlja za opravljanje konkretnega poklica. Oseba z zaključeno srednjo poklicno izobrazbo ima praviloma poklicno usposobljenost za določeno področje, vendar to ni enako kot štiriletna srednja strokovna ali gimnazijska izobrazba.
Pri prijavah na delo je razlika pomembna. Če delodajalec zahteva srednjo strokovno izobrazbo, kandidat s triletno poklicno šolo morda ne izpolnjuje pogojev. Če pa razpis zahteva poklicno izobrazbo določene smeri, je lahko prav takšna izobrazba ustrezna.
Kaj pomeni 5. stopnja izobrazbe?
Ena najpogosteje iskanih oznak je 5. stopnja izobrazbe. V praksi se 5. stopnja izobrazbe največkrat povezuje s srednjo strokovno ali splošno izobrazbo. To pomeni končan štiriletni srednješolski program, na primer srednjo strokovno šolo, tehniško šolo ali gimnazijo.
Če ste končali gimnazijo in opravili maturo, se vaša izobrazba v vsakdanji rabi pogosto razume kot 5. stopnja. Enako velja za številne štiriletne strokovne programe, kjer posameznik pridobi naziv, kot je ekonomski tehnik, strojni tehnik, zdravstveni tehnik ali drug strokovni naziv.
Če obrazec ali razpis uporablja uradno klasifikacijo, samo zapis “5. stopnja” morda ne bo dovolj. Bolje je zapisati celoten naziv izobrazbe, smer in šolo.
Kaj pomeni 6. stopnja izobrazbe?
Pri 6. stopnji izobrazbe se zmeda še poveča. Ljudje pogosto govorijo o 6/1 in 6/2 stopnji, pri čemer želijo ločiti višješolsko in visokošolsko izobrazbo. V praksi se 6/1 pogosto povezuje z višjo strokovno izobrazbo, 6/2 pa z visokošolsko strokovno ali univerzitetno izobrazbo prve stopnje.
Višja strokovna izobrazba ni isto kot visokošolska izobrazba. Višja strokovna šola je del terciarnega izobraževanja, vendar se razlikuje od visokošolskega študija na fakulteti ali visoki šoli.
To je pomembno predvsem pri zaposlitvah. Če delodajalec zahteva višjo strokovno izobrazbo, to pomeni nekaj drugega kot zahteva po univerzitetni diplomi. Če zahteva visokošolsko izobrazbo, pa višja strokovna šola morda ni dovolj, odvisno od besedila razpisa.
Kaj pomeni 7. stopnja izobrazbe?
Izraz 7. stopnja izobrazbe se v vsakdanji rabi pogosto povezuje z univerzitetno izobrazbo po starem sistemu ali z magistrsko oziroma drugo bolonjsko stopnjo. Prav tukaj je veliko napačnih razlag, ker so se sistemi skozi leta spreminjali.
Po bolonjskem sistemu so visokošolski programi razdeljeni na tri stopnje. Prva stopnja zajema visokošolske strokovne in univerzitetne programe, druga stopnja magistrske programe, tretja stopnja pa doktorske programe.
Če ima nekdo staro univerzitetno diplomo, bolonjski magisterij ali drug strokovni naslov, mora pri uradni razvrstitvi preveriti, kako je njegova izobrazba umeščena v veljavni sistem. Samo beseda “diploma” ali “magisterij” ni vedno dovolj, saj je pomembno, kdaj je bila izobrazba pridobljena, po katerem programu in kakšen strokovni ali znanstveni naslov je posameznik dobil.
Kam spada srednja šola?
Srednja šola lahko pomeni različne stopnje izobrazbe. Če je oseba končala triletni poklicni program, govorimo o srednji poklicni izobrazbi. Če je končala štiriletni strokovni program, govorimo o srednji strokovni izobrazbi. Če je končala gimnazijo, gre za splošno srednjo izobrazbo.
To je pri izpolnjevanju obrazcev zelo pomembno. Nekdo, ki napiše samo “srednja šola”, ne pove dovolj. Veliko bolj jasno je napisati, ali gre za poklicno, strokovno ali gimnazijsko izobrazbo. Še bolje je dodati točen naziv, na primer “strojni tehnik”, “ekonomski tehnik” ali “gimnazijski maturant”.
Kam spada višja šola?
Višja šola spada v terciarno izobraževanje, vendar ni isto kot visoka šola ali fakulteta. Višja strokovna izobrazba se pridobi po višješolskem strokovnem programu. Ti programi so pogosto praktično usmerjeni in pripravljajo posameznika za strokovno delo na določenem področju.
Pogosta napaka je, da ljudje višjo šolo enačijo z visoko šolo. Izraza sta podobna, pomen pa ni enak. Višja strokovna šola je eno, visokošolski strokovni ali univerzitetni študij pa drugo. Zato je pri pisanju življenjepisa dobro napisati natančno: “višja strokovna izobrazba” in dodati smer ter ustanovo.
Kam spadata diploma in magisterij?
Beseda diploma sama po sebi ni dovolj natančna. Diploma lahko pomeni zaključeno višjo strokovno šolo, visokošolski strokovni študij, univerzitetni študij ali drug program, odvisno od vrste izobraževanja.
Če nekdo reče, da ima diplomo, še ne vemo, katero stopnjo izobrazbe ima. Pomembno je, ali gre za višješolsko diplomo, visokošolsko strokovno diplomo, univerzitetno diplomo ali bolonjsko prvo stopnjo.
Magisterij se danes najpogosteje povezuje z drugo bolonjsko stopnjo. Tudi pri magisteriju pa je treba biti previden, saj se lahko razlikujejo stari znanstveni magisteriji in bolonjski magistrski programi. Najbolje je pogledati uradni naziv, zapisan na diplomi.
Kam spada doktorat?
Doktorat je najvišja akademska stopnja izobrazbe. Po bolonjskem sistemu doktorski študijski programi spadajo na tretjo stopnjo. Doktorat je namenjen poglobljenemu znanstvenemu, raziskovalnemu ali strokovnemu delu na določenem področju.
V življenjepisu se doktorat običajno navede zelo natančno, z uradnim nazivom, področjem, ustanovo in letom pridobitve. Pri akademskih, raziskovalnih in visoko strokovnih delovnih mestih je ta podatek zelo pomemben.
Stopnje izobrazbe pri zaposlitvi
Stopnje izobrazbe so zelo pomembne pri zaposlitvi. Delodajalci v razpisih pogosto navedejo, katero izobrazbo mora imeti kandidat. Če kandidat tega ne razume pravilno, se lahko zgodi, da se ne prijavi na delovno mesto, čeprav pogoje izpolnjuje, ali pa se prijavi na delovno mesto, za katero zahtevane izobrazbe nima.
Če razpis zahteva 5. stopnjo izobrazbe, gre običajno za srednjo strokovno ali splošno izobrazbo. Če zahteva višjo strokovno izobrazbo, to pomeni nekaj drugega kot visokošolska izobrazba. Če zahteva magistrsko izobrazbo, kandidat s prvo bolonjsko stopnjo praviloma ne bo izpolnjeval pogoja.
Zato je treba razpis brati natančno. Pomembni so stopnja, smer, področje in morebitne delovne izkušnje. Včasih ni dovolj, da imate ustrezno raven izobrazbe; zahtevana je tudi določena smer.
Kaj napisati v življenjepis?
Pri življenjepisu je najboljše pravilo: bodite konkretni. Ne napišite samo “5. stopnja” ali “7. stopnja”, ker to delodajalcu pogosto ne pove dovolj. Bolje je napisati točen naziv izobrazbe, smer, ustanovo in leto zaključka.
Namesto “5. stopnja” lahko napišete: “srednja strokovna izobrazba, ekonomski tehnik, Srednja ekonomska šola, 2018”. Namesto “6. stopnja” lahko napišete: “višja strokovna izobrazba, poslovni sekretar, Višja strokovna šola, 2020”. Namesto “magisterij” lahko napišete: “magister prava, Pravna fakulteta, 2023”.
Tak zapis je bolj jasen, bolj profesionalen in zmanjša možnost napačne razlage.
Kje lahko preverite svojo stopnjo izobrazbe?
Svojo stopnjo izobrazbe lahko najprej preverite na spričevalu, diplomi, prilogi k diplomi ali drugem uradnem dokazilu. Tam je naveden naziv izobrazbe oziroma strokovni ali znanstveni naslov.
Če izobrazbo potrebujete za zaposlitev, razpis, napredovanje ali uradni postopek, je najbolje preveriti, katero klasifikacijo uporablja konkretni obrazec ali delodajalec. Različni sistemi lahko uporabljajo različne izraze, zato je natančnost zelo pomembna.
Stopnje izobrazbe: kaj si je najbolj pomembno zapomniti?
Stopnje izobrazbe so pomembne, ker povedo, katero raven formalnega izobraževanja je posameznik zaključil. V praksi jih potrebujemo pri zaposlitvi, življenjepisu, razpisih, obrazcih in nadaljnjem izobraževanju.
Najbolj pomembno je, da ne gledate samo številke, ampak tudi konkreten naziv izobrazbe. 5. stopnja se v praksi pogosto povezuje s srednjo strokovno ali splošno izobrazbo, 6. stopnja z višjo ali visokošolsko izobrazbo, 7. stopnja pa pogosto z univerzitetno oziroma magistrsko ravnjo, vendar je treba pri uradnih postopkih vedno preveriti natančno razvrstitev.
Če niste prepričani, katero stopnjo izobrazbe imate, najprej poglejte spričevalo ali diplomo. Nato preverite uradni naziv in po potrebi še SOK ali KLASIUS. Tako se boste izognili napakam pri prijavi na delo, izpolnjevanju obrazcev ali dokazovanju pogojev.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, YouTube
