Strožji ukrepi za mladoletnike: kaj prinaša novi zakon o kazenski obravnavi?
Skoraj poldrugo desetletje so pristojni napovedovali spremembe. Zdaj so tu. Slovenija je dobila prvi samostojni zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki obljublja hitrejše postopke, bolj osebni pristop in več odgovornosti. A vprašanje ostaja: bo sistem res deloval drugače?
Dolgo pričakovani premik
Petnajst let. Toliko časa je trajalo, da je Slovenija dobila prvi ločeni zakon, ki celovito ureja kazensko obravnavo mladoletnikov. Do zdaj so to področje urejale razpršene določbe, zdaj pa zakon prinaša enotno, bolj jasno strukturo. Kazenska odgovornost ostaja pri 14 letih, kot jo določa kazenski zakonik. A vse drugo se spreminja. Postopki naj bi potekali hitreje, brez nepotrebnega zavlačevanja, ki je v preteklosti pogosto razvodenelo občutek odgovornosti. Mladostnik, ki naredi napako, bo po novem hitreje soočen s posledicami.
Individualna ocena – konec “enakega vatla”
Ena ključnih novosti je zgodnja izdelava individualne ocene mladoletnika. Skupina strokovnjakov bo analizirala okoliščine, osebnost, družinsko ozadje in tveganja. Na podlagi tega bosta državni tožilec in sodišče odločala bolj prilagojeno – ne več po avtomatizmu. Za zahtevnejše primere nastaja poseben center za mladoletnike v okviru Javnega zavoda Hiša za otroke. Ta naj bi letno pomagal okoli 200 mladoletnikom. Cilj? Razumeti, zakaj je prišlo do prestopa meje – in kako preprečiti ponovitev.
Strožji ukrepi, daljši nadzor
Zakon prinaša tudi razširjen nabor sankcij. Če se kazniva dejanja ponavljajo, bodo vzgojni ukrepi lahko trajali dlje. Namesto največ treh let bodo lahko trajali štiri ali celo pet let. Tudi izbris iz evidence vzgojnih ukrepov se podaljšuje z enega na dve leti. Sprememba se dotika tudi prevzgojnega doma, ki se po novem imenuje reintegracijski dom za mlade. Že ime nakazuje drugačen poudarek – ne zgolj kaznovanje, temveč vračanje v družbo.
Kaj to pomeni za prihodnost?
Statistika kaže, da se družba vse pogosteje sooča z mladoletniško kriminaliteto. Zato zakon ne pomeni le pravnega popravka, temveč odziv na realnost. Hitrejša obravnava, več strokovne podpore, daljši nadzor – vse to zveni odločnejše. A končni preizkus ne bo v zakoniku, temveč v praksi. Bo sistem znal mladim ponuditi drugo priložnost? In hkrati jasno postaviti mejo? Odgovor bomo dobili že kmalu – zakon se bo v celoti začel uporabljati leta 2027. Morda je to trenutek, ko se kot družba vprašamo: kako ravnamo z mladimi, ki zaidejo – in kaj jim res želimo ponuditi?
Pripravil: I.M.
Vir: PISRS, Facebook
