SURS razkriva: 4.900 delovnih mest manj in najnižja rast po 2020 – to je bilanca po štirih letih vladnih obljub o preboju in razvoju (FOTO)
Slovenija je leta 2025 zabeležila le 1,1-odstotno gospodarsko rast. Najnižjo po letu 2020.
Pod povprečjem evroobmočja, pod povprečjem EU – in krepko pod ambicijami, ki smo jih poslušali ob začetku mandata te vlade.
Ljubljana – Ko je Statistični urad Republike Slovenije objavil podatke, so številke govorile same zase. Leto prej je bila rast 1,7-odstotna. Evroobmočje je letos doseglo 1,5 %, EU 1,6 %. Slovenija? 1,1 %. Razlika morda ni dramatična, a trend je jasen – zaostajamo. In to v obdobju, ko bi morali po vseh krizah pospeševati. Vprašanje je preprosto: kdo nosi odgovornost za smer, v katero smo krenili?
Industrija izgublja, delovna mesta izginjajo
Zaposlenost je padla za 0,4 %, kar pomeni 4.900 ljudi manj v službah. Največ v predelovalnih dejavnostih (–1,8 %) in gradbeništvu (–2,4 %). To niso abstraktne številke. To so proizvodne hale, stroji, gradbišča. To je realno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je padla za 1,3 %. Medtem ko vlada govori o stabilnosti, industrija izgublja moč. Če pade industrija, pade izvoz. Če pade izvoz, pade rast. To ni ideološka ocena. To je ekonomska zakonitost.
Izvoz komaj raste, uvoz raste hitreje
Izvoz je zrasel le za 0,3 %, uvoz pa za 2,1 %. Trgovinska bilanca je gospodarsko rast znižala za 1,3 odstotne točke. Slovenija več kupuje kot prodaja, domača podjetja pa očitno ne zmorejo konkurirati tako, kot bi morala. Ob tem ima država 6. najvišji davčni klin v OECD in najvišjo mejno davčno stopnjo – 67,5 %. To je okolje, v katerem naj bi podjetja rasla? Težko.
Rast na pogon proračuna
Po oceni Banka Slovenije je gospodarsko rast pomembno spodbujala država – z rastjo državne potrošnje in investicijskim ciklom, vezanim na volilno obdobje. Prevedeno: javni denar je bil motor rasti. Proračunska poraba je v petih letih zrasla za 40 %. Zasebni sektor izgublja delovna mesta, državni sektor jih pridobiva. Pet ekonomistov je na RTV Slovenija opozorilo, da “hodimo po robu”. Profesor Polanec je jasen: višje davčne obremenitve ob primerljivih dohodkih pomenijo nižjo gospodarsko rast. 1,1 odstotka je ta nižja rast.
To ni naključje, to je politika
Vlada Roberta Goloba je povečala porabo, povečala obremenitev dela in povečala dolg. A ni povečala konkurenčnosti. Ni okrepila izvoza. Ni zaščitila industrije pred ohlajanjem. Gospodarska rast, ki temelji predvsem na državni potrošnji pred volitvami, ni razvojna strategija. Je kratkoročna rešitev z dolgoročnimi posledicami. Slovenija potrebuje drugačen pristop – razbremenitev dela, stabilno davčno okolje in jasno podporo realnemu sektorju. Če tega ne bo, bo 1,1 odstotka čez nekaj let videti še kot dober rezultat. In takrat ne bomo več govorili o zaostajanju za Evropo. Govorili bomo o stagnaciji.
Priprava: I.M.
Vir: Facebook/Goran Živec-občinski svetnik Občine Komen
