Švicarski frank: najbolj varna valuta na svetu
Švicarski frank je uradna valuta Švice, katerega uradna oznaka je CHF. Kot uradna valuta se uporablja tudi v sosednjem Lihtenštajnu, izdaja pa ga Švicarska centralna banka (Swiss National Bank). V svetu velja za eno najmočnejših valut, kar je lastnost, ki jo v nekoliko drugačni obliki pripisujemo tudi Švici. Če se odločate za odhod v Švico in Lihtenštajn ali pa vas preprosto zanima več informacij o švicarskemu franku, ste prišli na pravo mesto. V nadaljevanju boste izvedeli vse najpomembnejše informacije o tej valuti in nekaj drugih zanimivosti.
Švicarski frank ali CHF in njegove osnove
Kratica švicarskega franka, kot ga zapisuje ISO 4217 je CHF. Kratica predstavlja celo ime, ki se glasi Confoederatio Helvetica Franc. Kratico uporabljajo banke in finančne institucije po svetu, ki ob tem potrebujejo še številko 758 in eksponento 2.
Frank je razdeljen na sto rapenov oziroma centimov, sama valute pa pozna tako bankovce kot kovance. Pri bankovcih se najpogosteje uporablja bankovce za 10, 20, 50, 100, 200 in tisoč švicarskih frankov. Nekoliko redkeje ali sploh ne pa se uporablja bankovec za 500 frankov. Ko je govora o kovancih poznamo kovance za 5, 10, 20 in 50 rapenov ter 1, 2 in 5 frankov.
Švicarski frank je uradna valuta dveh držav in ene enklave. To so Švica, Lihtenštajn in Campione d’Italia, majhna enklava v italijanski Lombardiji, ki ima poleg Evra uzakonjeno tudi uradno valuto švicarske države. Zaradi številnih uradnih jezikov, ki jih govorijo v Švici in omenjenih državah, so se pri valuti izognili poimenovanju vrednosti z določenim jezikom Izbrali so kar latinščino in se tako izognili prepirom, ki bi vsekakor nastali.
Zgodovina švicarskega franka
Pri koncu osemnajstega stoletja je v Švici kar 75 enot izdelovalo kovance. Med njimi je bilo 25 kantonov in pol-kantonov, 16 mest in škofij. To je pomenilo, da je bilo v obtoku več kot osemsto različnih kovancev, ki so nosili različno vrednost, denominacije in sisteme plačevanja. Tak način se je nadaljeval še nekaj desetletij, ko se je močno skrčil in v devetnajstem stoletju pomenil le še pet različnih kantonov. To so bili Bern, Ženeva, Zurich, južno nemški in osrednji švicarski gulden, kot se je imenovala takratna valuta.
Zgodovinsko sta si sledili helvetska republika in Akt o posredovanju, ki sta se zaključila v devetnajstem stoletju. V tem času je nastala valuta švicarski frank, ki je poznana še danes. Če je en frank nekoč pomenil 0,206418 grama zlata, se je to spremenilo v nekaj letih in en frank je postal 0,203125 grama zlata.
Skozi zgodovino je švicarski frank veljal za varno valuto, kar se ga je prijelo tako močno, da to velja še danes. Koliko danes velja švicarski frank v svetovnem merilu?
Švicarski frank v menjalnicah
Menjalni tečaj švicarskega franka na dan objave tega prispevka je znašal za najbolj priljubljene valute v Sloveniji:
- 1 EUR – 1.04 CHF – Evro
- 1 USD – 0.92 CHF – Ameriški dolar
- 1 GBP – 1.22 CHF – Britanski funt
- 1 AUD – 0.64 CHF – Avstralski dolar
- 1 INR – 0.012 CHF – Indijski rupi
- 1 BAM – 0.53 CHF – Bosanska marka
- 1 HRK – 0.14 CHF – Hrvaška kuna
- 1 RSD – 0.0088 CHF – Srbski dinar
Švicarski frank v dnevnem menjalnem tečaju predstavlja pet odstotkov menjav, kar pomeni, da je na sedmem mestu največkrat razmenjanih valut. Pred njim so po vrsti kanadski dolar, avstralski dolar, britanski funt, japonski jen, evropski euro in ameriški dolar. Slednji zajema kar 88 odstotkov prometa v menjalnicah po svetu.
Kovanci švicarskega franka
Švicarski frank pozna sedem kovancev različnih valut, ki morajo zadostovati določenim standardom. V preteklosti so se izdelovali iz srebra in niklja, kar se je prenehalo z letoma 1967 in 1980. Tako poznamo kovance za 5, 10, 20 in 50 centimov oziroma rapenov ter 1, 2 in 5 frankov.
- 5 rapenov – 17,15 mm diametra – 1,25 mm debeline – 1,8 gramov
- 10 rapenov – 19,15 mm diametra – 1,45 mm debeline – 3 grami
- 20 rapenov – 21,05 mm diametra – 1,65 mm debeline – 4 grami
- 50 rapenov – 18,20 mm diametra – 1,25 mm debeline – 2,2 grama
- 1 frank – 23,20 mm diametra – 1,55 mm debeline – 4,4 grami
- 2 franka – 27,40 mm diametra – 2,15 mm debeline – 8,8 gramov
- 5 frankov – 31,45 mm diametra – 2,35 mm debeline – 13,2 gramov
Bankovci švicarskega franka
Z letom 1907 je švicarska državna banka prevzela odgovornost in nalogo tiskanja bankovcev iz rok kantonov in raznoraznih bank. Sprva so poznali le bankovce za 50, 100, 500 in 1000 frankov, a so se kmalu dodali še nekateri. To so bili bankovci za 20, 5, 25, 10 in 200 frankov. Obdržali se niso popolnoma vsi, saj danes poznamo bankovce za 10, 20, 50, 100, 200 in 1000 frankov. V obtoku naj bi bilo tudi manjše število bankovcev za 500 frankov, a je ta številka zanemarljiva.
- 10 frankov – 126 x 74 mm – rumene barve – Le Corbusier
- 20 frankov – 137 x 74 mm – rdeče barve – Arthur Honegger
- 50 frankov – 148 x 74 mm – zelene barve – Sophie Taeuber-Arp
- 100 frankov – 158 x 74 mm – modre barve – Alberto Giacometti
- 200 frankov – 170 x 74 mm – rjave barve – Charles-Ferdinand Ramuz
- 1000 frankov – 181 x 74 mm – vijolične barve – Jacob Burckhardt
Švicarki franki v obtoku imajo astronomsko vrednosti
Sodeč po informacijah naj bi bilo v obtoku za kar 49.6640 milijard švicarskih frankov kovancev in bankovcev. Če smo prej omenili, da gre pri bankovcih za petsto frankov za dokaj zanemarljivo številko, boste kmalu videli, kaj točno to pomeni v kontekstu obtoka denarja. Kako je videti celotna količina denarja v vsaki določeni količini švicarskega franka?
- Kovanci – 2,695.4 milijonov švicarskih frankov
- 10 frankov – 656.7 milijonov švicarskih frankov
- 20 frankov – 1,416.7 milijonov švicarskih frankov
- 50 frankov – 1,963.0 milijonov švicarskih frankov
- 100 frankov – 8,337.4 milijonov švicarskih frankov
- 200 frankov – 6,828.0 milijonov švicarskih frankov
- 500 frankov – 129.9 milijonov švicarskih frankov
- 1000 frankov – 27,637.1 milijonov švicarskih frankov
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com
