Tako bi izglasovali Slovenci, če bi izbirali med Trumpom ali Harrisovo …
Presenetljivi rezultati ankete o ameriških volitvah
LJUBLJANA – Evropa je jasno pokazala svojo izbiro za ameriške predsedniške volitve leta 2024. Demokratska kandidatka Kamala Harris je v večini evropskih držav izjemno priljubljena, medtem ko ima njen nasprotnik, Donald Trump, podporo predvsem v vzhodnoevropskih državah. Evropski glasovi bi torej, če bi bili mogoči, močno vplivali na ameriške volitve in s tem tudi na nadaljnje globalne odnose.
Kaj pravi Evropa?
Podatki, zbrani med prebivalci različnih evropskih držav, kažejo, da bi v primeru možnosti glasovanja Evropa močno podprla Harrisovo. Države, kot so Danska (96 % za Harrisovo), Švedska (90 %) in Nemčija (85 %), izrazito favorizirajo demokratsko kandidatko, kar kaže na splošen evropski odklon do Trumpove politike. Nekatere države so skoraj enotno naklonjene Harrisovi, kar je v nasprotju s Trumpovo vizijo Amerike kot “svetovnega policista” – ta politika v Evropi ni bila nikoli priljubljena, še posebej glede na spore, ki jih je povzročil mednarodno, od poročanja BBC.
Kljub vsemu Trump v določenih državah še vedno uživa nekaj podpore. Države, kot so Madžarska (62 % za Trumpa), Srbija (67 %) in Gruzija (66 %), se bolj nagibajo k Trumpu. Ta podatek ni presenetljiv, saj Madžarska že dolgo izraža močno konservativne vrednote, podobno kot Trumpova administracija. Na Balkanu, kjer so vplivi velikih sil tradicionalno močni, je Trumpova prostaško agresivna politika verjetno videna kot neposredna in praktična, kar je za nekatere lahko privlačno. Hkrati so ljudje v teh državah pogosto nezaupljivi do Zahoda in njihovih politik, zato Trumpovo izolacionistično stališče vzbuja simpatije.
Bad for the EU average, pretty good for Slovenia 🇸🇮 pic.twitter.com/RZoC26fXiN
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 7, 2024
Zakaj Harrisova in ne Trump?
Podpora Harrisovi v zahodni Evropi ni presenečenje. Harrisova, ki se zavzema za progresivne vrednote, kot so pravice manjšin, varstvo okolja in dostopno zdravstvo, je bliže evropskemu idealu politike. V Evropi je v porastu zavedanje o podnebnih spremembah in potrebi po ukrepanju na tem področju. Kamala Harris je v svojih govorih večkrat poudarila, da je varstvo okolja ena njenih ključnih prioritet, kar so evropski voditelji sprejeli pozitivno (poroča New York Times).
Na drugi strani je Trumpova politika osredotočena predvsem na notranje zadeve, s poudarkom na zaščiti ameriškega gospodarstva in zmanjševanju vpliva globalnih organizacij. Evropa tega ne vidi kot pozitivno, saj pogosto sodeluje z mednarodnimi institucijami, ki so ključne za reševanje problemov, kot so podnebne spremembe, migracije in pandemije. Tako je Harrisova razumljena kot bolj primerna kandidatka za vzpostavljanje močnih transatlantskih odnosov.
Evropa kot globalni opazovalec ameriške politike
Vloga Evrope v svetovni politiki je v zadnjih letih vse pomembnejša. Zaradi gospodarske moči in diplomatskega vpliva so evropske države pogosto tiste, ki delujejo kot protiutež ameriškim potezam, še posebej, kadar ZDA delujejo izolacionistično. Harrisova, ki podpira multilateralizem in tesnejše sodelovanje z ZN, EU in drugimi organizacijami, v Evropi vzbuja upanje na tesnejše sodelovanje.
Evropa si očitno želi stabilnega zavezništva z ZDA, ki temelji na skupnih vrednotah, kot so človekove pravice, demokracija in skrb za okolje. Trumpov izolacionizem in protekcionizem sta povzročila nelagodje, saj sta destabilizirala mnoge dolgoletne mednarodne dogovore. Tako Harrisova pooseblja vrednote, ki so evropskemu kontinentu bližje in bi lažje zagotovila tesnejšo transatlantsko povezavo, ki jo mnogi v Evropi želijo.
Slovenija in Balkanski pogled na ameriško politiko
Slovenci so v raziskavi pokazali rahlo naklonjenost Harrisovi, vendar z le 49 % podpore, kar nakazuje na polarizacijo tudi v Sloveniji. Večjo podporo bi Slovenci namenili Trumpu (51 %). Mnogi Slovenci cenijo Trumpovo retoriko o močni državi in ekonomskem nacionalizmu, a hkrati ne odobravajo njegovih agresivnih izjav glede evropskih zaveznikov. Po drugi strani je Harrisova pri delu slovenske javnosti razumljena kot predstavnica ameriškega “establishmenta”, ki morda ne bo bistveno spremenila razmer. To bi lahko bilo posledica zgodovinske skepticizma Slovencev do velikih sil in zunanjih vplivov.
Na Balkanu pa je podpora Trumpu očitnejša. Tamkajšnje države so bile pogosto politično in gospodarsko odvisne od zunanjih sil, Trumpov bolj nacionalističen pristop pa bi lahko bil dojet kot razbremenitev. Trumpova politika »America First« se namreč ujema z ideali nacionalne suverenosti, kar je mnogim v teh državah privlačno.
Evropa večinsko stavi na Kamalo Harris, saj njeni programi in vrednote odražajo tisto, kar Evropejci pričakujejo od zavezništva z ZDA. Harrisova simbolizira odprto družbo, varovanje okolja in pravice manjšin – vrednote, ki so večini Evropejcev blizu. Trumpov protekcionizem, nasprotovanje mednarodnim institucijam in izolacionizem pa so vse tiste lastnosti, zaradi katerih je manj priljubljen.
Ameriške volitve bodo imele neizogiben vpliv tudi na Evropo, saj bo prihodnji ameriški predsednik odločal o nadaljnji smeri odnosov med ZDA in Evropo. Zdi se, da je Evropa tokrat že izbrala svojo stran, čeprav le kot opazovalec.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
