Takšna je plača Miše Molk in toliko milijonov davkoplačevalskega denarja je šlo za plače zaposlenim na RTV …

29. nov. 2024, ob 10.19
Posodobljeno pred 5 dnevi
13823
220 SEK

LJUBLJANA – Razkritja o plačah na RTV Slovenija že nekaj časa sprožajo ogorčenje, začudenje in ne nazadnje – kopico vprašanj. Kako je mogoče, da tako majhna država, kjer nacionalni medij pogosto tarna nad finančno stisko, zaposluje več ljudi na prebivalca kot mnoge večje in bogatejše države? Številke ne lažejo, toda kaj zares stoji za njimi?

Kakšne so dejanske številke?

Začnimo pri najbolj osnovnem: stroški za plače. V prvih desetih mesecih leta 2023 je RTV Slovenija za plače svojih redno zaposlenih namenila 75,5 milijona evrov, medtem ko so prihodki iz RTV-prispevka v tem času znašali 74,2 milijona evrov. Če povzamemo – več kot zberemo, porabimo. Toda to ni edini problem.

Po zadnjih podatkih zavod zaposluje več kot 2.000 ljudi, kar predstavlja neverjetnih 98 zaposlenih na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo: Avstrija, ki je znana po dobro urejenem javnem sektorju, ima na nacionalnem mediju 43 zaposlenih na 100.000 prebivalcev. Nemčija, velesila s skoraj 20-krat več prebivalci kot Slovenija, pa zgolj 31 na 100.000 prebivalcev. Naša številka je torej – milo rečeno – impresivna. In kdo ve, mogoče res potrebujemo tako obsežno ekipo, da poskrbi za vse “najbolj gledane” vsebine, kot so razvedrilne oddaje, ki jih velikokrat preglasijo reklamni bloki? Poročajo Slovenske novice.

Mesečni horoskop: December 2024
December 2024 je mesec zaključkov, refleksije in novih začetkov. Zimska energija prinaša čas za premislek o preteklem letu, postavljanje novih ciljev in uživanje v toplini odnosov. Astrologi prav

Kdo zasluži največ?

Med najvidnejšimi obrazi RTV Slovenija, ki pogosto polnijo tudi naslove, je zagotovo Miša Molk. Njena osnovna bruto plača za december 2021 je znašala 4.068 evrov, vendar se je zaradi dodatka za delovno dobo povečala na 4.503 evre bruto. Dodatek za delovno dobo – ta stari znanec, ki “nagradi” tiste, ki so že dolgo na istem delovnem mestu – znaša 0,5 % osnovne plače za vsako leto delovne dobe. Povsem zakonito, a morda ne najbolj pravično, sploh če gledamo skozi prizmo mlajših zaposlenih, ki podobnih privilegijev nimajo. Poroča Siol.net.

Kaj pa primerjava z Evropo?

Tukaj postane zgodba še bolj zanimiva. Slovenija se po številu zaposlenih na nacionalnem mediju uvršča v sam vrh Evrope. Hrvaška, s katero se radi primerjamo, ima na 100.000 prebivalcev 66 zaposlenih, Avstrija 43, Švedska 37, medtem ko Nemčija zaostaja s pičlimi 31 zaposlenimi na 100.000 prebivalcev. Je to res odraz naše zavezanosti kulturi, informiranju in razvedrilu? Ali pa morda preprosto še en primer, kako sistem ne zna prilagoditi obsega delovanja realnim potrebam? Poročajo Slovenske novice.

Finančna slika: tragedija ali komedija?

Te številke bi bile morda bolj prebavljive, če bi RTV Slovenija poslovala uspešno. A realnost je drugačna. Zavod se že leta sooča s finančnimi težavami, ki jih ne morejo reševati zgolj dodatni prihodki iz RTV-prispevka. Kritiki opozarjajo, da je trenutna struktura zaposlenih preprosto preveč razkošna za državo naše velikosti, medtem ko nekateri menijo, da bi bilo treba prednost dati modernizaciji in kakovostni produkciji.

Pri tem ne gre spregledati, da bo prenašanje bremena na plače še večje, ko bo v letu 2025 začela veljati nova plačna reforma v javnem sektorju. Reforma predvideva povprečno 19-odstotno zvišanje osnovnih plač, kar pomeni, da bodo nekateri zaposleni prejeli tudi do 380 evrov več. Si to RTV Slovenija sploh lahko privošči? Poroča RTVSLO.si.

Kaj pa plačilo RTV prispevka?

Kaj pravijo zaposleni?

Na eni strani imamo kritike in številke, na drugi pa ljudi, ki so srce vsake organizacije. Veliko zaposlenih na RTV Slovenija opozarja, da je njihovo delo vredno bistveno več kot “strošek”. Pokrivajo informativne programe, kulturne vsebine, športne dogodke, vse to pogosto s kadrovsko podhranjenostjo. A kako to uskladiti z dejstvom, da nacionalni medij očitno zaposluje več ljudi kot mnogi večji evropski mediji?

Zgodba RTV Slovenija je kot slabo režirana serija – vsakič, ko se pojavi upanje na izboljšanje, sledi nov zaplet. Rešitve gotovo niso preproste, a dejstvo je, da brez temeljite reorganizacije poslovanja in bolj premišljenega proračunskega načrtovanja ne bo šlo.

Kaj nas čaka? Več denarja za plače, manj za vsebine, več razprav in manj rešitev? Ena stvar pa je gotova: če bo šlo tako naprej, bomo o tej temi še veliko brali in poslušali – na račun svojih prispevkov.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

13823
220 SEK