Tast 15-letne Romkinje zahteval napotnico za test neplodnosti – začuden je bil namreč zakaj pri teh letih še nima otroka

20. nov. 2025, ob 13.14
Posodobljeno pred 5 urami
596
100 SEK

Mlada Romkinja, stara komaj 15 let, naj bi bila pod pritiskom družine, ki od nje pričakuje materinstvo. Primer iz Ribnice razkriva, kako blizu nas se še vedno odvijajo zgodbe, ki bi morale ostati nemogoče.

Je to res le osamljen incident? Ali pa ogledalo težav, ki jih predolgo pometamo pod preprogo?

Nenavadna zahteva, ki je presenetila zdravstveno osebje

Ko je v Zdravstveni dom Ribnica stopil moški in – povsem resno – zahteval napotnico za pregled neplodnosti za 15-letno snaho, so zaposleni za trenutek obnemeli. Po besedah župana Sama Pogorelca je tast menil, da je “nenavadno, da pri tej starosti še nima otroka”. Stavki, ki v trenutku zarežejo globlje, kot bi si želeli priznati.

Županov opis dogodka je sprožil val odzivov – od ogorčenja do žalosti. Ne le zaradi absurdnosti zahteve, temveč zaradi boleče realnosti, ki jo razkriva: pritisk na mladoletna dekleta, naj čim prej postanejo matere, je še vedno prisoten.

Strokovnjaki: »To je pritisk, to je nasilje.«

Ginekologi pojasnjujejo, da je preiskava neplodnosti pri 15-letnici medicinsko nesmiselna. Telo še raste. Cikel se šele stabilizira. Psihološki razvoj je v polnem teku.

A bolj kot medicinska plat udari moralna:

vsako spodbujanje ali siljenje mladoletnice v nosečnost je oblika nasilja.

Vsaka minuta, ko poslušamo takšne zgodbe, dokazuje, da ne gre le za tradicijo, temveč za kršitev temeljnih pravic otrok – pravice do varnosti, izobraževanja, svobodne izbire.

Zdravnica je bila nad prošnjo močno šokirana; vir: Facebook
Zdravnica je bila nad prošnjo močno šokirana; vir: Facebook

»To ni več vprašanje kulture – to je vprašanje zaščite otrok.«

Mladoletne nosečnosti v romskih skupnostih na jugovzhodu države niso novost. Strokovnjaki že leta opozarjajo na prepletenost tradicije, pričakovanj in pritiskov. A primer iz Ribnice spet pokaže, da je sistem – od centrov za socialno delo do zdravstvenih ustanov – pogosto prepozen ali premalo odločen.

Župan Pogorelc zato upravičeno opozarja: primer ni osamljen, temveč simptom.

Ko se zgodba konča, vprašanja ostanejo

Kaj bo z deklico? Kdo jo varuje? Kdo stoji med njo in pritiski okolice?

Morda je prav ta primer opomnik, da se moramo o teh temah pogovarjati glasneje, brez olepševanja. Kajti za vsakim statističnim podatkom stoji resnična deklica – s svojimi strahovi, sanjami in pravico, da odraste brez prisile.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Instagram

596
100 SEK