Temperature morja na Hrvaškem, kot jih sosedje ne pomnijo: Posledice bodo velike
V bližini plaže v Stobreču, kamor je po klicu prispela ribiška inšpekcija, da opravi preiskavo, so v torek na površje priplavale večje količine poginulih rib cipel, domnevajo pa, da je do pogina prišlo zaradi povišane temperature morja in pomanjkanja kisika. »Zgodaj popoldne smo prejeli obvestilo o poginulih ribah na gladini morja v bližini plaže v Stobreču, z ribiškimi inšpektorji ministrstva za kmetijstvo pa smo se s čolnom odpeljali na to mesto in opravili preiskavo,« je povedal Željko Kuštera, luški kapitan splitske luške kapitanije, za Hino. Po njegovih besedah so ribiški inšpektorji o videnem naredili zapisnik. Kuštera je ob tem dejal, da so občinskemu redarstvu predlagali, naj pobere poginule ribe. Po prvih neuradnih informacijah je na pogin rib verjetno vplivala povišana temperatura morske vode, ki povzroča pomanjkanje kisika.
V teh dneh na hrvaški obali beležijo temperature morja, kot jih še ni bilo. Potem ko so včeraj na Mljetu izmerili temperaturo morja celo 30 stopinj, so podobne vrednosti prisotne tudi danes. V Dubrovniku in na Mljetu je morje doseglo 29 stopinj, na Lastovu, Krku in v Splitu 28. Globalno segrevanje vse bolj pušča pečat tudi na morskem življenju. Znanstveniki so presenečeni nad hitrostjo spreminjanja sestave Jadranskega morja. Znanstveniki namreč poudarjajo, da se zaradi globalnega segrevanja že od leta 2016 pojavljajo nenavadne ribe in meduze, ki prihajajo iz toplih morij preko Sueškega prekopa in Gibraltarske ožine v Sredozemsko morje in nazadnje v Jadransko morje. »Potrebna so globalna prizadevanja, da bi zaustavili naraščanje temperature ter zraka in morij v svetu. Kar se nam zdi majhna sprememba,, je za skupnosti na morju zelo velika sprememba in presenečeni smo nad količino sprememb,« je dejal prof. dr. Marcelo Kovačić iz Prirodoslovnega muzeja na Reki za HRT.
Lučić: Morje v Dubrovniku ima 29 stopinj, kar je brez primere
Temperatura morja v Dubrovniku je bila 29 stopinj, le dve stopinji nižja od temperature zraka, je v osrednjem Dnevniku poročala Ivana Brailo Drnas. »Temperatura je eden glavnih regulatorjev vseh biokemičnih procesov v živih organizmih, vključno z življenjem v morju. Vsekakor pa trend ni dober. Do sedaj nezapisan podatek. Če se bo to nadaljevalo in bo ta temperatura prodrla v globlje plasti, lahko to zagotovo povzroči res velike posledice za živi svet, predvsem za organizme, ki živijo na morskem dnu. So zelo občutljivi, če v njihov življenjski prostor pride povišana temperatura, to zanje pomeni smrt,« pravi Davor Lučić z Inštituta za morje in priobalje Univerze v Dubrovniku.
Zaradi toplejšega morja pa v Jadran prihajajo nove vrste. »To je nevarno, ker so vsi ti organizmi vsiljivci. Sredozemlje je krotko, mirno morje, brez nevarnih organizmov, a od preboja Sueškega prekopa in zaradi podnebnih razmer, kakršne so danes, prihajajo tropske in subtropske vrste. Pridejo v okolje, ki je njihovo domače okolje. To je trend zadnjih 30 let. Predvsem vzhodno Sredozemlje, od koder gredo tudi v Jadransko morje. Obstajajo ribe, planktonske vrste, ki postale dom.«
N. D.; Foto: Pixbay
