To je nečloveško! Ste videli, za kako smešen denar delajo Woltovci v Ljubljani?!
Podjetju očitajo nepregledno obračunavanje plačil, težave s podporo in pomanjkanje dialoga. Medtem ko Wolt navaja povprečni zaslužek od 10 do 12 evrov bruto na uro, dostavljalci trdijo, da dejansko zaslužijo precej manj.
LJUBLJANA – Petkova stavka, ki je 16. oktobra potekala v Ljubljani, očitno ni končala nezadovoljstva med dostavljalci Wolta. Ti so se znova oglasili z izjavo za medije, v kateri odgovarjajo na pojasnila predstavnika podjetja Jana Škoberneta v oddaji 24UR ZVEČER.
Škoberne, nekdanji poslanec Socialnih demokratov, danes pri Woltu opravlja funkcijo vodje javnih politik za jadransko regijo. V oddaji je predstavljal stališča podjetja glede plačil, komunikacije z dostavljalci in pogojev dela. Dostavljalci pa opozarjajo, da se njihove vsakodnevne izkušnje razlikujejo od predstavljenih pojasnil.
»Naše izkušnje tega ne potrjujejo,« so zapisali v odzivu.
Wolt govori o 12 evrih, dostavljalci trdijo, da zaslužijo tudi samo šest evrov
Eno glavnih vprašanj ostajajo zaslužki. Wolt po navedbah stavkajočih javno predstavlja povprečne urne zaslužke med 10 in 12 evri bruto. Dostavljalci pa opozarjajo, da na terenu pogosto zaslužijo od šest do deset evrov bruto na uro.
Pri tem poudarjajo, da to še zdaleč ni znesek, ki jim dejansko ostane. Številni namreč delajo kot samostojni podjetniki, zato morajo sami poravnati prispevke, davke, gorivo, vzdrževanje vozila in druge stroške.
Med petkovo stavko so zato zahtevali najmanj 20 evrov bruto za vsako uro razpoložljivosti, vključno s časom, ko so prijavljeni v aplikacijo in čakajo na naročila.
Zahtevajo tudi preglednejši sistem plačevanja posameznih dostav. Po njihovem predlogu bi osnovno plačilo za posamezno nalogo znašalo najmanj 2,50 evra, temu pa bi se prištelo plačilo glede na razdaljo in zahtevnost dostave.
V najnovejšem odzivu ponovno opozarjajo, da nimajo jasnega vpogleda v izračune.
»Dostavljalci nimamo jasnega in preglednega vpogleda v to, kolikšen del plačila predstavlja osnova, kako se obračunajo kilometri in kateri dodatki pripadajo posameznim dostavam,« so zapisali.
Od podjetja pričakujejo konkretno pojasnilo, kako se izračuna končno plačilo in po katerih merilih se spreminja.
Škoberne govori o dialogu, dostavljalci še vedno čakajo na sestanek
Drugi del spora se nanaša na komunikacijo med podjetjem in dostavljalci.
Po navedbah dostavljalcev je bilo v oddaji rečeno, da bi se Wolt odzval, če bi predhodno prejel pismo oziroma povabilo k pogovoru. Sami trdijo, da so podjetje že v preteklosti opozorili na težave in ga pozvali k dialogu.
Kljub temu po njihovih besedah niso prejeli odziva, ki bi pripeljal do sestanka.
Zdaj od podjetja pričakujejo konkreten predlog termina. Ob tem pripravljajo tudi izhodišča, ki jih želijo predstaviti na pogovoru.
Namesto slovenske podpore pogosto dobijo angleškega robota
Dostavljalci zavračajo tudi navedbe o delovanju podpore v slovenskem jeziku.
Po njihovih izkušnjah se pogosto zgodi, da najprej komunicirajo s klepetalnim robotom v angleščini, nato pa jih prevzame podporna služba iz tujine, kjer komunikacija prav tako večkrat poteka v angleškem jeziku.
Opozarjajo, da zaposleni v podpori včasih ne poznajo slovenskih lokacij in lokalnih razmer, zato težje razumejo težave dostavljalcev na terenu.
Že med stavko so zahtevali učinkovitejšo podporo, ki bi poznala razmere v Sloveniji in lahko hitro pomagala pri zapletih med dostavo.
Koliko dostavljalcev sploh dela vsak dan?
V televizijski oddaji je bilo po navedbah dostavljalcev omenjeno tudi, da je na platformi registriranih približno 6000 dostavljalcev.
Toda stavkajoči opozarjajo, da število registriranih računov ne pomeni, da toliko ljudi vsak dan tudi dejansko opravlja dostave.
Po njihovih ocenah naj bi bilo dnevno aktivnih največ okoli 300 dostavljalcev. Gre za njihovo oceno, ki je podjetje z uradnimi podatki še ni potrdilo.
Od Wolta zato zahtevajo objavo natančnih podatkov in pojasnilo, koga šteje med aktivne dostavljalce. Menijo, da je to pomembno tudi pri presoji razlogov za zamude pri delovanju podporne službe.
Zakaj so med stavko dodatke zvišali za 50 odstotkov?
Med najbolj zanimivimi vprašanji je tudi odločitev podjetja o dodatnem plačilu za dostave med petkovo stavko.
Kot navajajo dostavljalci, je bilo v oddaji govora o 50-odstotnem zvišanju dodatka za dostave v času stavke. Škoberne naj bi zanikal, da je bil namen tega ukrepa vplivati na stavko.
Dostavljalci poudarjajo, da ne želijo ugibati o namenu odločitve, pričakujejo pa pregledna pravila.
Zanima jih, kdaj se dodatki uvedejo, za katere dostave in lokacije veljajo ter kdo odloča o njihovi višini.
Ob tem izpostavljajo tudi dogajanje v soboto, 17. oktobra, ko so v okviru 30. Ljubljanskega maratona v prestolnici potekali otroški in šolski teki ter tek na deset kilometrov. Dostavljalci sprašujejo, zakaj takrat dodatka za dostave po njihovih navedbah ni bilo.
Odprto tudi vprašanje kolektivne pogodbe
V odzivu so se dotaknili tudi možnosti kolektivne pogodbe po avstrijskem vzoru, ki je bila omenjena v televizijski oddaji.
Po njihovih navedbah doslej niso prejeli konkretne pobude ali predloga Wolta za pogovor o takšni ureditvi.
Menijo, da bi moralo podjetje pripravljenost za kolektivno urejanje pogojev dela pokazati tudi z dejanji.
Po stavki čakajo na naslednjo potezo podjetja
Dostavljalci so petkovo stavko pripravili zaradi nezadovoljstva s plačili, pogoji dela, obsegom naročil in delovanjem podpore. Opozarjali so tudi na naraščajoče stroške ter preveliko število dostavljalcev glede na razpoložljivo delo.
Z najnovejšim odzivom sporočajo, da od svojih zahtev ne odstopajo.
»Še naprej smo pripravljeni na dialog. Pričakujemo, da Wolt predlaga termin sestanka in da se pogovorimo o preglednem obračunavanju plačil, delovanju podpore, dodatkih ter možnostih kolektivnega urejanja pogojev dela,« so zapisali.
Kot poudarjajo, želijo doseči konkretne izboljšave, ki bodo temeljile na preglednih informacijah in dejanskih izkušnjah ljudi, ki vsakodnevno dostavljajo hrano.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
