To je slovenski škof, smučarski skakalec
S smučarskimi skoki je povezava predvsem anekdotično: v zapisu o skakalnici v Gameljnah (tam je škof preživel mladost) je navedeno, da je Uran v mladosti na tamkajšnji “Bloudkovi skakalnici” skočil približno 18 metrov (po njegovih spominih
LJUBLJANA – “Tudi v našem arhivu smo že čisto olimpijski … Fotografija sicer ni z OI, bi jo pa kljub temu lahko porabili za promocijo smučarskih skokov in širjenje olimpijskega duha: smučarski skakalec je namreč nadškof ALOJZ URAN!” so zapisali na Facebook strani Nadškofijskemu arhivu Ljubljana. Gre za zasebni arhiv Nadškofije Ljubljana in hrani okoli 1250 tekočih metrov arhivskega gradiva od 12. do 21. stoletja.
Do 18 metrov je šlo
Z “smučarskimi skoki” pa je povezava predvsem anekdotično: v zapisu o skakalnici v Gameljnah (tam je škof preživel mladost) je navedeno, da je Uran v mladosti na tamkajšnji “Bloudkovi skakalnici” skočil približno 18 metrov (po njegovih spominih), kar kaže na mladinsko/rekreativno izkušnjo, ne pa na športno kariero na višji ravni.
6. januarja 1993 v Rimu
Alojzij (Alojz) Uran (1945–2020) je bil slovenski rimskokatoliški nadškof. Rodil se je 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah, v duhovnika pa je bil posvečen 29. junija 1970. Decembra 1992 je bil imenovan za pomožnega škofa ljubljanske nadškofije, škofovsko posvečenje pa je prejel 6. januarja 1993 v Rimu.
Leta 2009 je odstopil
Oktobra 2004 je postal ljubljanski nadškof metropolit in to službo opravljal do novembra 2009, ko je odstopil (uradno iz zdravstvenih razlogov). Umrl je 11. aprila 2020 v Ljubljani.
Alojz (Alojzij) Uran je bil v Sloveniji pogosto opisan kot izjemno “ljudski” cerkveni dostojanstvenik – topel, dostopen in dober poslušalec. Mediji in cerkveni zapisi ga večkrat omenjajo kot priljubljenega tako med verniki kot tudi širše, predvsem zaradi njegove ljudskosti, odprtosti in tega, da je znal z ljudmi vzpostaviti neposreden stik. Ob njem se pogosto izpostavlja tudi njegov pevski talent in dobrodušna narava, kar je še krepilo vtis bližine in preprostosti.
Glede tega, “zakaj je moral v Trst”: leta 2012 so slovenski mediji poročali, da je Sveti sedež (prek cerkvenih kanalov) Uranu odredil umik iz Slovenije in bivanje v Trstu. Kot razlog je bilo javno navedeno domnevno očetovstvo – škof Andrej Saje je takrat pojasnjeval, da gre za vprašanje domnevnega očetovstva, ki ga je Uran zanikal, ter da naj bi šlo za začasen/preventiven ukrep, dokler se zadeva ne razjasni. V povezavi s tem so mediji poročali tudi o Uranovem pismu škofom, v katerem naj bi bil pripravljen na DNK-analizo.
Kasneje (2015) je bilo poročano, da je dobil dovoljenje za vrnitev v Slovenijo.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Nadškofijski arhiv Ljubljana
