To je volilna anketa, ki je stresla Slovenijo, Anže Logar se je že oglasil

25. jan. 2026, ob 16.23
Posodobljeno pred 3 urami
1152
250 SEK

Anketa, ki jo je portal Info360 izvedel med 17. in 21. januarjem na vzorcu več kot štiri tisoč sodelujočih, kaže na izrazito premešane politične karte dobrih 56 dni pred volitvami.

LJUBLJANA – “V zadnjem tednu mi je uspelo poenotiti levi in desni pol. Kot da v Demokratih. vidita največjega konkurenta. Na njihove napade (tudi tiste pod pasom) se ne odzivam drugače, kot le z navedbo dejstev. Demokrati. zagovarjamo politiko, ki temelji na spoštovanju, sodelovanju in programu. V teh dneh dobivam veliko sporočil, da se je končno pojavila stranka, ki ima program in iskreno željo po uspešni Sloveniji,” je ob pogledu na anketo portala Info360.si zapisal Anže Logar. To je anketa, ki ima težo, nenazadnje je bila narejena na vzorcu več kot 4000 posameznikov.

Anketa, ki jo je portal Info360 izvedel med 17. in 21. januarjem na vzorcu več kot štiri tisoč sodelujočih, kaže na izrazito premešane politične karte dobrih 56 dni pred volitvami.

SDS krepko vodi

Čeprav gre za spletno anketo, so avtorji poudarili uporabo nadstandardne metodologije, ki vključuje demografsko uravnoteženje, kalibracijo na volilne rezultate iz leta 2022 in napredne statistične modele. Rezultati zato ne delujejo kot naključen posnetek razpoloženja, temveč kot resen indikator trendov v volilnem telesu. Po teh podatkih bi relativno zmago dosegla SDS, ki bi osvojila največ glasov in poslanskih mandatov, a hkrati ostala daleč od možnosti samostojnega vladanja. Še pomembnejše je dogajanje na sredini političnega prostora.

Odkrijte, kako do zobozdravstvenih storitev po skoraj 3-krat nižjih cenah
Ali ste vedeli, da lahko za povsem enako zobozdravstveno storitev v različnih klinikah plačate tudi do trikratno razliko v ceni? Da – razlike so lahko osupljive, in prav zaradi tega je izbira prav
ANKETA INFO 360

Logar in Prebilič z vidno vlogo

Nova akterja, Demokrati Anžeta Logarja in Prerod Vladimirja Prebiliča, bi skupaj zbrala velik delež podpore in se uveljavila kot ključna igralca prihodnjega mandata. Oba projekta očitno uspešno nagovarjata razočarane volivce vladajoče Gibanje Svoboda, ki je po anketi največji poraženec v primerjavi z volitvami leta 2022. Podatki o tokovih volivcev kažejo, da se pomemben del nekdanje Golobove baze seli prav k Logarju in Prebiliču, deloma pa tudi iz vrst Socialnih demokratov. To nakazuje, da volivci ne iščejo nujno ostrega ideološkega zasuka, temveč bolj umirjene in kredibilne alternative obstoječi oblasti. Parlament bi bil po teh rezultatih bolj razdrobljen kot kadarkoli doslej, saj bi se vanj uvrstilo sedem ali celo devet strank, medtem ko bi nekatere dosedanje parlamentarne sile ostale pred vrati.

Ključno sporočilo ankete je, da prihodnje volitve ne bodo odločene zgolj z relativno zmago, temveč s sposobnostjo povezovanja. V razmerah, ko bo za sestavo vlade odločilnih 46 glasov, se težišče politične moči očitno premika k sredinskim strankam, ki bodo imele v rokah ključ do oblikovanja nove koalicije.

V minulem tednu so odmevale še tri ankete.

1) Vox populi (Ninamedia za Dnevnik) – objava 17. 1. 2026

V januarski anketi Vox populi, ki jo za Dnevnik izvaja Ninamedia, sta na vrhu ostali SDS in Gibanje Svoboda, pri čemer je SDS izrazito vodilna. SDS bi volilo 23,9 % opredeljenih vprašanih, Gibanje Svoboda 17,9 %. Na tretjem mestu so Demokrati Anžeta Logarja s 7,6 %, sledijo SD (6,7 %), NSi (5,3 %) in skupna lista Levica–Vesna (5,3 %). Resni.ca je pri 3,4 %, ostale stranke so nižje; neodločenih je 15,8 %. Pomemben metodološki poudarek: od januarja dalje pri vprašanju strankarske preference ne upoštevajo tistih, ki pravijo, da se volitev ne bodo udeležili; vključeni so tisti, ki se nameravajo verjetno ali zagotovo udeležiti, ter neopredeljeni glede udeležbe. Poleg preferenc anketa kaže tudi izrazito kritično oceno vlade: približno 57 % vprašanih delo vlade ocenjuje kot neuspešno. Dnevnik navaja tudi izračun sedežev med opredeljenimi: SDS 30, Svoboda 22, Demokrati 10, SD 8, NSi 7, Levica–Vesna 7, Resni.ca 4 – kar kaže na parlament brez jasne večine in na pomen srednjih/jezičkovnih akterjev. Raziskava je potekala 12.–14. januarja na vzorcu 700 anketirancev.


2) Politbarometer (Parsifal) – objava 18. 1. 2026

Parsifalov “Politbarometer”, objavljen 18. januarja, izpostavlja prepričljivo vodstvo SDS in sočasno opazen dvig Gibanja Svoboda glede na prejšnjo meritev (oktober 2025). Pri osnovnem vprašanju “katero stranko bi volili, če bi bile volitve to nedeljo” so rezultati: SDS 25,6 %, Svoboda 20,2 %, Demokrati 5,4 %, SD 4,8 %, skupna lista Levica–Vesna 4,5 % in NSi 4,0 %. Anketa navaja tudi delež neodločenih (16,9 %) ter delež tistih, ki ne bi šli na volitve (5,4 %). V članku se pojavi še preračun “med opredeljenimi”, kjer se razmerja okrepijo (SDS 34,3 %, Svoboda 27,1 %, Demokrati 7,3 %, SD 6,5 %, NSi 5,3 %), kar je tipično, ko izločimo neopredeljene in nevolivce – zato je pri interpretaciji ključno, katero osnovo primerjamo (vsi anketirani vs. opredeljeni). Parsifalova objava je izrazito interpretativna in politično obarvana (z razlagami o aferah, propagandi ipd.), zato je za “deep research” smiselno ločiti številke od komentarja: številke kažejo stabilen dvoboj SDS–Svoboda z nekaj prostora za tretje akterje, a tudi precej neopredeljenosti. Merjenje je potekalo 12.–14. januarja.

Iščeš pravo srednjo šolo? Pridi na informativne dneve na Srednjo zdravstveno in kemijsko šolo v Novem mestu
Izbira srednje šole je ena prvih res velikih odločitev v življenju mladega človeka. Za osnovnošolce pomeni korak v svet odraslosti, za starše pa pomembno vprašanje: Ali bo ta izbira otroku odpr

3) Mediana za RTV Slovenija – objava 19. 1. 2026

Mediana je za RTV Slovenija pripravila javnomnenjsko raziskavo, povzeto 19. januarja, ki poleg deležev podpore prinaša tudi projekcijo sedežev in tematske poudarke. Po deležih podpore sta vodilni SDS (20,6 %) in Gibanje Svoboda (16,9 %), sledijo SD (6,4 %), Demokrati (5,2 %), Levica–Vesna (5,2 %), NSi (4,6 %) ter Resni.ca (4,5 %). Neodločenih je skoraj 17 %, dodatno pa je približno 5 % takih, ki ne bi volili nobene od ponujenih strank. Pri projekciji mandatov (po poročanju o izračunu RTV) bi SDS dobila 29 sedežev, Svoboda 24, SD 9, Demokrati 7, Levica–Vesna 7, NSi 6 in Resni.ca 6. Skupni rezultat nakazuje “viseči parlament”: noben blok nima varne večine; desnosredinske stranke naj bi imele 42 mandatov, levosredinske 40, zato bi lahko prav Resni.ca odločala o sestavi prihodnje vlade. Raziskava se dotakne tudi odnosa do prestopov poslancev: več kot 55 % vprašanih meni, da prestopi med mandatom niso dopustni. Med najpomembnejšimi političnimi temami anketirani izpostavljajo zdravstvo, gospodarstvo in stanovanjsko politiko. Terensko delo je potekalo 12.–15. januarja na vzorcu 712 polnoletnih prebivalcev.

Pripravil: Nadlani.si
Foto:
Info360.si

1152
250 SEK